ZDRAVLJENJE Z VMESNIKOM MOŽGANI-RAČUNALNIK ZA REHABILITACIJO SPODNJIH OKONČIN PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI

Dogodki

ZDRAVLJENJE Z VMESNIKOM MOŽGANI-RAČUNALNIK ZA REHABILITACIJO SPODNJIH OKONČIN PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI

Sebastian Sieghartsleitner, Marc Sebastián-Romagosa, Woosang Cho, Rupert Ortner, Christoph Guger

Objavljeno v zborniku AKUTNA MOŽGANSKA KAP XVI, december 2023

Prim. doc. dr. Viktor Švigelj, dr. med., višji svetnik, je aktiven član več domačih in tujih združenj, sodeloval je v domačih in tujih raziskovalnih projektih, zlasti v mednarodnem projektu SITS (Safe Implementation of Treatment in Stroke) na področju spremljanja učinkovitosti zdravljenja akutne ishemične možganske kapi. Je recenzent v medicinskih strokovnih revijah Stroke, Southeast European Journal of Emergency and Disaster Medicine, Neurologia Croatica, ABC in HALO-194.

POVZETEK

Ozadje in cilji

Nevrorehabilitacija, ki temelji na vmesniku možgani-računalnik (BCI – Brain-Computer Interfaces), kaže pomembne rehabilitacijske učinke za bolnike po možganski kapi. Prejšnje študije so pokazale izboljšave pri bolnikih, ki so v kronični fazi in/ali imajo hudo hemiparezo in je njihovo resno stanje še posebej zahtevno za običajne rehabilitacijske tehnike.

Metode

V raziskavo je bilo vključenih sedem bolnikov z možgansko kapjo v kronični fazi s hemiparezo spodnjih okončin. Vsi so sodelovali v 25 seansah BCI približno trikrat tedensko. Sistem BCI je temeljil na motoričnih predstavah (MI) o dorzifleksiji paretične goleni in dorzifleksiji zdravega zapestja s funkcionalno električno stimulacijo (FES) in povratnimi informacijami avatarja. Izvedene so bile ocene za oceno sprememb pred terapijo in po njej. Uporabljene so bile naslednje funkcionalne lestvice: test hoje na 10 metrov (10MWT), obseg gibanja (ROM) dorzifleksije gležnja in časovno omejeno vstajanje in hoja (TUG).

Rezultati

Rezultati kažejo na pomembno povečanje hitrosti hoje pri primarnem merilu 10MWT za –0,71 s [–6,2 do –0,5], P = 0,031. To izboljšanje je nad minimalno klinično pomembno razliko. Pomembno se je povečala tudi zmogljivost TUG, in sicer za –2,7 s [–11,6 do –2,6], P = 0,002. Po terapiji se je povečal tudi obseg gibanja pri dorzifleksiji gležnja, ΔROM active = 4,7 [1,7 do 7,4], P = 0,039.

Zaključki

Ti rezultati kažejo na izvedljivost tega pristopa BCI in dodatno podpirajo naraščajoče soglasje, da bi se lahko tovrstna orodja razvila v novo paradigmo orodja za rehabilitacijo hoje pri bolnikih po možganski kapi, so pa rezultati pridobljeni na samo sedmih bolnikih s kronično možgansko kapjo, zato avtorji menijo, da je treba ta pristop dodatno potrditi v obsežnejših študijah, ki vključujejo več bolnikov.

LITERATURA

1. Fernando L, Alonso N, Gomez-Gil J. Brain Computer Interfaces, a Review. Sensors (Basel). 2012; 12(2): 1211–79.