Ljubljana, petek, 19.5.2023

V recoveriX Slovenija smo se odzvali povabilu na Strokovno srečanje fizioterapevtov pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki je potekalo 19. maja 2023 v Ljubljani.

Izjemno zanimivo in koristno predavanje z naslovom “recoveriX – terapevtska pot od predstave do giba” je pripravil izr. prof. dr. ANDRAŽ STOŽER, dr. med.

Posnetek predavanja si lahko ogledate  TUKAJ.

Strokovno srečanje fizioterapevtov pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 2023

Na začetku je vse udeležence pozdravil tudi dr. Christoph Guger, ustanovitelj in direktor podjeta g.tec iz Avstrije. V podjetju se že 30 let ukvarjajo z visoko zmogljivi medicinski izdelki za invazivno in neinvazivno uporabo na možganih v raziskovalnih in kliničnih okoljih. recoveriX sistem za rehabilitacijo je eden izmed njihovih produktov, ki ga po svetu v terapevtske namene uporabljajo že več kot 10 let.

Kako deluje sistem recoveriX

Za Zbornik aktiva fizioterapevtov sta izr. prof. dr. ANDRAŽ STOŽER, dr. med. in Matej Žnidarič, dr. med. pripravila strokovni prispevek, ki ga lahko preberete v nadaljevanju:

Sistem recoveriX kot prvi praktično uporabni vmesnik med možgani in računalnikom za rehabilitacijo po možganski kapi

Po možganski kapi ali poškodbi možganov drugačne etiologije pride tipično to zmanjšanja števila sinaps med zgornjimi in spodnjimi motoričnimi nevroni, zaradi česar se zmanjša zmožnost hotenega gibanja, zaradi odsotnosti gibanja prizadete okončine pride do atrofije mišic, zaradi nadomestnih novih sinaps spodnjega motoričnega nevrona predvsem s segmentnimi proprioceptivnimi senzoričnimi nevroni pa pride do spastičnosti in hiperrefleksije, zato je ključni nevrofiziološki cilj rehabilitacije vzpostavitev novih sinaps med zgornjimi in spodnjimi motoričnimi nevroni, ojačanje moči ohranjenih sinaps in preprečitev vzpostavitve patoloških nadomestnih sinaps med spodnjim motoričnim nevronom in proprioceptivnimi senzoričnimi nevroni. Ojačitev ohranjenih sinaps in vzpostavitev novih pa je možna predvsem v primeru čim bolj hkratne, malodane sinhrone aktivacije zgornjih in spodnjih motoričnih nevronov v procesu rehabilitacije. Manualna terapija ali funkcionalna električna stimulacija (FES) lahko povzročita dobro aktivacijo spodnjega motoričnega nevrona direktno preko antidromne depolarizacije po spodnjem motoričnem nevronu do njegovega telesa v hrbtenjači v primeru in indirektno preko aktivacije senzoričnih segmentnih prilivov v primeru manualne terapije in FES (Rushton, 2003, str. 76-77). Tehnično zahtevno pa je zagotoviti s to aktivnostjo hkratno aktivacijo v zgornjem motoričnem nevronu. Sistem recoveriX je medicinska naprava, ki to omogoča. Sestavljen je iz več med seboj tesno usklajenih funkcionalnih sklopov. Prvi je kapa za zajem elektroencefalografskega signala (EEG), ki ga proizvajajo deli možganov, ki sodelujejo pri načrtovanju gibanja ali t. i. motorični predstavi. Motorična predstava, h kateri bolnika vzpodbudi sistem preko slušne poti, je dorzifleksija zapestja na levi ali desni roki. Generirane signale EEG v realnem času, torej izjemno hitro obdela druga komponenta sistema, to je program na računalniku, ki tudi prepozna, ali si je bolnik gibanje zares predstavljal oziroma so se aktivirali ustrezni deli možganov. V primeru, da so se aktivirala ustrezna področja v možganih, se bolniku povratna informacija o tem biološkem procesu (angl. biofeedback) poda tako, da se navidezne roke, ki so predstavljene na računalniškem zaslonu v obliki podobe navidezne osebe ali tako imenovanega avatarja, premaknejo. Roka avatarja se seveda premakne na desni, ko je bolnik dobil navodilo, da premakne desno roko in si je to tudi ustrezno zamislil in na levi, ko je dobil navodilo, da premakne levo roko. Ključno je poudariti, da se omenjeni premik roke na zaslonu zgodi le, če so se po prejemu navodila v zadostni meri aktivirala ustrezna področja v možganih. Ta področja, tipično premotorična področja, tako po vidni poti dobijo povratno informacijo o uspešni motorični predstavi. Prav tako pa se iz računalnika z zelo kratkim zamikom za premikom roke na zaslonu pošlje eferentni ukaz v funkcionalni električni stimulator, ki je preko elektrod povezan na dorziflektorje zapestja, in sicer tako hitro, da so zgornji motorični nevroni še aktivni, ko pride do ekstrinzične aktivacije spodnjega motoričnega nevrona s FES in do dejanske ekstenzije. Bolnik torej vidi premik roke na zaslonu, vidi premik svoje roke, hkrati pa čuti premik svoje roke. Informacije o izvedenem gibu se po senzoričnih živčnih poteh iz roke in tudi po vidni poti tako prenesejo nazaj v premotorična področja možganov, do zgornjih motoričnih nevronov in do spodnjih motoričnih nevronov v hrbtenjači. Na ta način jih dodatno aktivirajo oziroma preko facilitacije olajšajo njihovo aktivacijo v prihodnje. Temu učinku pravimo tudi ojačitev stika med živčnimi celicami ali sinaptična plastičnost (Buma et al., 2013, str. 714). Terapevtski učinki se kažejo predvsem kot zmanjšana spastičnost in hiperrefleksija, povečan motorični nadzor, aktivna in pasivna gibljivost roke in kot zmanjšanje bolečine (Sebastian-Romagosa et al., 2020, str. 6 in 7). Motorični sistem v možganih deluje do določene mere nespecifično, kar pomeni, da se hkrati z načrtovanjem giba ene roke aktivirajo tudi področja druge roke in spodnjih okončin, zaradi česar ima terapija ugodne učinke tudi na zdravi roki in nogi in tudi na prizadeti nogi, čeprav se izvaja terapija za roko (Sebastian-Romagosa et al., 2020, str. 8). V predavanju bova podrobno predstavila teoretično nevrofiziološko in inženirsko podlago delovanja sistema recoverix in klinične izkušnje z bolniki, ki so se doslej zdravili s sistemom v Sloveniji.

LITERATURA

1. Buma, F., Kwakkel, G., Ramsey, N. (2013). Understanding upper limb recovery after stroke. Restorative Neurology and Neuroscience, 31(6). Pridobljeno 15. 3. 2023 s https://content.iospress.com/articles/restorative-neurology-and-neuroscience/rnn130332.
2. Rushton, D., N. (2003). Functional Electrical Stimulation and rehabilitation—an hypothesis. Medical Engineering & Physics 25(1). Pridobljeno 15. 3. 2023 s https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1350453302000401?via%3Dihub
3. Sebastian-Romagosa M., Cho W., Ortner, R. et al. (2020). Brain Computer Interface Treatment for Motor Rehabilitation of Upper Extremity of Stroke Patients—A Feasibility Study. Frontiers in Neuroscience 21(14). Pridobljeno 15. 3. 2023 s https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnins.2020.591435/full.