Podkast: Gibljivost pri multipli sklerozi

Intervju Mediji o nas

Podkast: Gibljivost pri multipli sklerozi

Podkast je bil objavljen pri Springer Medizin, 1. 7. 2022

Izviren podkast lahko poslušate TUKAJ

christoph guger

(0:07) To je Höhergang, podkast iz Springer Medizin. Moje ime je Christoph Guger, prihajam iz podjetja g.tec Medical Engineering. Naše podjetje ima sedež tukaj v Schiedlbergu in prav tako lokacijo v Gradcu, vendar delujemo tudi mednarodno, tako imamo podjetja v Barceloni in New Yorku ter na Japonskem in v Vancouverju v Kanadi. Izdelujemo vmesnike za embosirane računalnike, to so vmesniki za računalniško-možgansko povezavo. To počnemo že približno 25 let in že leta uporabljamo te vmesnike za embosirane računalnike za rehabilitacijo po kapi.

(0:45) Opazili smo, da pacienti še mnogo let po kapi nadaljujejo s pomembnim izboljšanjem, kar nas je pripeljalo do študije o multipli sklerozi. Martin Burger vas pozdravlja na predavanju o multipli sklerozi oziroma MS, kot se bolezen okrajšano imenuje. To je najpogostejša nevrološka bolezen mlajših oseb z okoli 13.500 prizadetimi po vsej Avstriji.

(1:17) Christoph Guger raziskuje terapijo za zmanjšanje spastičnosti, tipičnega simptoma MS. Za to uporablja vmesnik med možgani in računalnikom, tako imenovani možgansko-računalniški vmesnik po imenu recoveriX. Cilj terapije je ohranjanje motoričnih sposobnosti pacienta.

(1:38) Dr. Guger začne z opisovanjem, kaj je možgansko-računalniški vmesnik in kaj počne: Možgansko-računalniški vmesnik meri možganske valove. Za to postavimo majhne elektrode na površino glave, kar nam omogoča merjenje možganske aktivnosti.

(1:59) V osnovi so to električni signali, ki jih merimo. Možgansko-računalniški vmesnik nato te signale lahko pretvori v kontrolne signale. Sedaj to uporabljamo v našem recoveriX centru za izvedbo študije s pacienti z multiplo sklerozo.

(2:17) Pacienti si morajo predstavljati, na primer, gibanje leve roke, gibanje desne roke, gibanje leve noge ali gibanje desne noge. To aktivira zelo specifična področja v možganih. Preko možgansko-računalniškega vmesnika lahko prepoznamo, da se je to področje zdaj aktiviralo ali da pacient ravno zdaj razmišlja o tem gibu.

(2:42) Katere zahteve postavlja študija recoveriX udeležencem?

V študiji želimo dokazati, da se izboljša gibanje, zmanjša se spastičnost in tudi bolečina, na primer. Zato morajo k nam priti 30-krat. Opravljenih bo 30 terapij.

(3:03) Ena aktivna terapevtska seja traja 45 minut. Med temi 45 minutami si morate predstavljati gibanje rok in nog. 240-krat v eni terapevtski seji.

(3:18) Če to storite 30-krat, si gibanje predstavljate približno 8.000-krat. To ponovno povezuje kognitivne procese z motoričnimi sposobnostmi. Možgani prepoznajo, da roka ali noga pripadata telesu.

(3:34) Zaradi teh novih povezav v možganih se roke in noge lahko spet bolje nadzorujejo. To zmanjšuje spastičnost in vodi do večje fine in grobe motorične sposobnosti. Prav tako zmanjšuje bolečino, na primer, če ste jo imeli.

(3:47) Seveda to zmanjšuje tudi tveganje za padce. Na primer: že smo izvedli študijo o hoji pri pacientih po kapi. Merili smo, kako hitro lahko pacient prehodi razdaljo 10 metrov. (4:24) Kako hitro lahko pacient vstane in začne hoditi. Videli smo, da pacienti hodijo hitreje in se gibajo bolj nadzorovano. Celoten vzorec hoje se po terapiji znatno izboljša.

(4:37) Izvajamo tudi objektivne teste, pri katerih lahko izmerimo čas. Prav tako izvajamo videoanalize in primerjamo vzorec hoje pred in po terapiji. Pacienti hodijo veliko bolje.

(4:48) Pri prvih pacientih z MS smo že opazili enak učinek. Vzorec hoje se izboljšuje. Tudi spastičnost se zmanjšuje.

(4:56) Torej, kaj vse lahko pričakujemo od novega terapevtskega pristopa?

Trenutno izvajamo klinične študije pri osebah z MS. To pomeni, da še nimamo statistike, ki bi dokazovala učinke. Iz prvih obravnavanih pacientov lahko vidimo, da se spastičnost relativno hitro zmanjšuje. (5:29) V nogah in rokah, če so bile prizadete. Gibanje se vrne. Po samo nekaj terapijah, na primer, pacienti hodijo bolje, hitreje. (5:41) Lahko lažje vstanejo in sedejo. Terapija se izvajan tako na nogah kot rokah. Podobno smo opazili pri rokah. Spastičnost se je zmanjšala. Fine in grobe motorične sposobnosti so se izboljšale. Klinično preskušanje se zdaj izvaja pri mnogih osebah z MS.

Nato lahko opravimo statistično analizo. In natančno opišemo, kaj lahko pričakujemo, ko pride nov pacient. Takrat bomo vedeli, kaj se izboljša. In tudi, koliko se bo nekdo v povprečju izboljšal. To smo že naredili pri pacientih po kapi. Opravili smo študijo o gibanju rok. Videli smo, da se fine in grobe motorične sposobnosti znatno izboljšajo. Prav tako se zmanjšuje spastičnost. Toda bilo je tudi še mnogo drugih pozitivnih rezultatov.

Na primer, prizadeta roka se je po kapi začela spet potiti. Nadzor temperature se je vrnil v normalno stanje. Nadzor nad mehurjem se je izboljšal. In zanimivo, tudi govor se je, na primer, izboljšal. Izvajali smo terapijo za roke. In nenadoma so ljudje veliko bolje govorili. To je pravzaprav moj najljubši rezultat, ki ga imamo. In potem smo videli, da se, na primer, zmanjša bolečina. Terapija recoveriX se že uporablja za zdravljenje bolečine na Finskem, na primer.

Potem smo izvedli študijo o nogah. Izvajali smo terapijo nog. In videli smo, da pacienti preprosto hodijo veliko hitreje in bolje. Celoten vzorec hoje se je izboljšal. Preprosto merimo, kako dolgo traja, da prehodijo 10 metrov. In pacienti po tem hodijo veliko hitreje. (7:27) V video analizah lahko vidimo, da je vzorec hoje veliko boljši.

Kakšna je razlika med terapijami recoveriX za osebe po možganski kapi in za osebe z MS?

Pri pacientih po kapi je ponavadi prizadeta samo ena hemisfera možganov. To pomeni, da so ti znaki paralize ali okvare samo na eni strani telesa, torej levo ali desno.

(7:49) MS je drugačna, saj je bilateralna. Torej sta prizadeti obe hemisferi in zato vidite okvare na obeh straneh. Zdaj smo morali razviti terapijo, da reaktiviramo obe hemisferi možganov. Torej zdravimo levo in desno stran, noge in roke hkrati. Ker se to pogosto pojavlja hkrati pri MS. In kar počnemo, je, da pacientu naročimo, naj si predstavlja gibanje noge. (8:21) Na primer gibanje desne noge in kontralateralno gibanje leve roke. Med naslednjo terapevtsko sejo zamenjamo elektrode na nasprotno stran, in tako zagotovimo, da vedno aktiviramo vse štiri okončine. In tudi aktiviramo senzomotorični korteks obeh hemisfer v možganih. Kot rezultat se oblikujejo nove povezave med nevroni. To se imenuje možganska plastičnost. Vključena je tudi funkcionalna elektrostimulacija za roke in noge (FES). To pomeni, da takoj, ko si pravilno predstavljate gibanje, se sproži električna stimulacija roke ali noge. In to resnično omogoča, da se gibanje zgodi. Hkrati imamo tudi avatarja na računalniškem zaslonu. Pacient hkrati opazuje tudi gibanjeavatarja, kar prav tako nadzira tudi možgansko-računalniški vmesnik. In to aktivira zrcalne nevrone v možganih.

In ti zrcalni nevroni so odgovorni za učenje. Na primer, moj sin se je naučil smučati preprosto tako, da je opazoval druge, kako smučajo. Točno tako deluje tudi recoveriX. Torej opazujete gibanje in se tako ponovno naučite gibanja. To morate delati zelo pogosto. Potem lahko dejansko pričakujemo, da bodo pacienti z MS na enak način izboljšali svoje motorične spretnosti.

Sistem recoveriX je odobren kot medicinska naprava. Terapije recoveriX izvajajo že v mnogih državah. Tako ga imamo na Japonskem, na Kitajskem, na Finskem, v Nemčiji, v Avstriji, Sloveniji, v ZDA in celo v Honoluluju. Nekatera zdravstvena zavarovanja že plačujejo zanj ali povrnejo stroške. Na Finskem, na primer, že povrnejo 80 evrov na terapijo. V Avstriji ga že krijejo različna zavarovanja in tudi v drugih državah. Imamo tudi recoveriX v rehabilitacijskem centru v Bad Hallu, na primer. Lahko ste tja napoteni in nato izvajate terapijo recoveriX.

To pomeni, da zdaj načrtujemo enako tudi za MS. In tako se terapija lahko izvaja v nekaterih centrih. (11:01) V Avstriji je recoveriX trenutno na voljo na Dunaju, v Gradcu, Linzu, Schiedlbergu in Bad Hallu. In kmalu tudi v Celovcu in Innsbrucku. Vedno znova slišim o športih, ki so primerni za paciente z MS.

(11:18) Nekatere stvari so me presenetile, kot je plezanje. Prav tako občasno igram namizni tenis z gospo, ki ima MS. Kakšno je vaše mnenje o povezavi med boleznijo in vadbo?

Dejansko to vidimo skozi mnoge pozitivne učinke, ki jih vidimo pri terapiji recoveriX. Izvajamo zelo primitivna gibanja. Delate dorsifleksijo desne in leve roke. Torej preprosto dvignete prste in roko. (11:48) In to preprosto gibanje ima vse te pozitivne učinke, kot je to, da se roka začne spet potiti, nadzor temperature postane normalen, govor in koncentracija se izboljšata. Izjemno pomemben učinek je, da se pacienti po tem lahko veliko bolje koncentrirajo in imajo tudi boljše spominske sposobnosti, čeprav dejansko treniramo samo gibanja. Enako je dokazano v študiji o nogah, ko si predstavljate gibanje nog. To spet pokaže, kako pomembno je dejansko gibanje. In celo samo predstavljanje gibanja ima pozitiven učinek na možgane. In to lahko izmerimo preko testov, ki jih izvajamo.

Plezanje je seveda odličen šport, ker spodbuja koordinacijo gibanja. Vidimo tudi, da terapija za okrevanje spodbuja koordinacijo gibanja. To je tudi razlog, zakaj to počnemo bilateralno. Zdravimo obe hemisferi, da izboljšamo koordinacijo gibanja.

Če bi bil nevrolog, bi zdaj vprašal, ali obstajajo dokazi za vašo terapijo.

Zelo dobro vprašanje. Izvedli smo znanstveno študijo, klinično študijo. To je bilo revidirano in nadzorovano s strani našega nadzornega organa, ki je odobritelj medicinskih naprav. Za nas je to TÜV Süd. Obstaja center za klinično ocenjevanje, kjer sedijo strokovnjaki, pooblaščeni za odobritev medicinskih naprav. Zakon o medicinskih napravah je najstrožji od vseh, še strožji kot letalstvo, ker seveda ne sme z ničemer škoditi pacientu. Sistem recoveriX je že odobren. V tem postopku morate dokazati, da je sistem varen. Seveda je zelo pomembno, da se pacientu nič ne zgodi. S tem možgansko-računalniškim vmesnikom merimo samo možganske valove. Torej je to neškodljivo. Nato se roke in noge električno stimulirajo. To je tudi neškodljivo. To se že uporablja po vsem svetu. Uporablja se nizek tok, ki aktivira mišico. Torej nič od tega ni škodljivo. Druga pomembna stvar je, da je terapija učinkovita. To smo tudi zelo dobro dokazali. Dosegamo zelo pomembne izboljšave pri pacientih po kapi, tudi mnogo let po kapi. Navadno slišite, da se po letu dni ne spremeni skoraj nič več na bolje. Mi smo dokazali, da so izboljšave enako velike tudi 10, 20, 30 let po kapi. Torej nikoli ni prepozno za izvedbo te terapije. To je tudi zelo pomembno za nevrologe, da vedo, da je študija nadzorovana in da je bila primerjana s stotinami drugih sistemov. S sistemom recoveriX lahko preprosto dosežete več kot z mnogimi drugimi metodami. To je tudi tisto, kar je pokazala ta klinična študija.

Lahko vam dam primer. Na primer, obstajajo robotski pripomočki za hojo, eksoskeleti. (15:01) In če z njim izvedete terapijo tako pogosto kot s sistemom recoveriX, hodite v povprečju 0,1 metra na sekundo hitreje. Potem so tu še naprave za vadbo hoje z aktivacijo končnega efektorja. Z njimi lahko dosežete 0,16 metra na sekundo.

Toda ti roboti so izjemno zapleteni in zahtevajo več terapevtov, da pacienta namestijo vanje in nato izvedejo terapijo. Z recoveriXom v povprečju dosežemo več – 0,17 metra na sekundo.

(15:34) S sistemom recoveriX je veliko lažje ravnati tudi varnejši je. Torej je preprosto boljši kot druge naprave, ki so že na trgu kot medicinske naprave.

Najlepša hvala za intervju, dr. Guger.

(15:49) Z veseljem.

To je bil avdio vodnik na temo multiple skleroze, Martin Burger pri mikrofonu. In za dober zvok je bila odgovorna Luisa Süßmuth iz MGP Studios.

Izviren podkast lahko poslušate TUKAJ