Webinar: Sistem recoveriX za nevrorehabilitacijo po možganski kapi: nevrofiziološka podlaga in rezultati iz prakse

Dogodki

Sistem recoveriX za nevrorehabilitacijo po možganski kapi: nevrofiziološka podlaga in rezultati iz prakse

Red. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med. in Žan Legat, dipl. fizioterapevt

Oktober, 2024

Celoten posnetek webinarja si poglejte TUKAJ

Zahvaljujemo se gospe Lari Slivnik in Združenju CVB za organizacijo dogodka, kjer sta red. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med., in Žan Legat, dipl. fiziot., predstavila delovanje ter praktične rezultate sistema recoveriX, zasnovanega za nevrorehabilitacijo po možganski kapi, za multiplo sklerozo in druge nevrološke poškodbe.

Prof. dr. Stožer je sistematično predstavil delovanje sistema recoveriX, tehnologijo, ki temelji na možgansko-računalniškem vmesniku (BCI – Brain-Computer Interface) in je namenjena nevrorehabilitaciji oseb po možganski kapi, osebam z multiplo sklerozo in ostalimi nevrološkimi poškodbami. recoveriX vključuje tako nevrofiziološke kot funkcionalne pristope za ponovno vzpostavitev izgubljenih motoričnih funkcij in zmanjšanje spastičnosti.

Teoretična podlaga in pomen nevroplastičnosti

Osnova metode temelji na nevrofizioloških raziskavah, ki so pokazale, da lahko ponavljajoče se mentalne predstave gibanja z ustreznim biofeedbackom pomagajo pri obnovi prekinjenih živčnih povezav, še posebej v primerih poškodb, kot so kap, poškodba hrbtenjače ali drugi nevrološki dogodki. Nevroplastičnost je namreč sposobnost možganov, da prilagajajo in tvorijo nove sinapse ter krepijo obstoječe, kar omogoča obnovo funkcij, ki so se zaradi kapi poslabšale ali izgubile. Prof. dr. Stožer je izpostavil, da je nevroplastičnost ključen dejavnik v procesu rehabilitacije po možganski kapi, saj omogoča adaptacijo možganov na nove gibalne vzorce.

Ponavljajoče se mentalne predstave gibanja z ustreznim biofeedbackom pomagajo pri obnovi prekinjenih živčnih povezav

Ponavljajoče se mentalne predstave gibanja z ustreznim biofeedbackom pomagajo pri obnovi prekinjenih živčnih povezav.

Rehabilitacijski pristop

Pri tem pristopu je cilj s ponavljajočo vadbo spodbuditi nevroplastičnost in obnoviti izgubljene funkcije. Bolnik se z mentalnim ponavljanjem gibov uči, da te funkcije sčasoma ponovno samostojno izvaja, četudi je imel pred tem težave z nadzorom prizadetih okončin. Sistem uporablja možganske signale, ki jih pacient ustvari z miselno predstavo o gibu, kar krepi povezave med nevroni v centralnem živčnem sistemu​. Prof. dr. Stožer je v predavanju poudaril, kako recoveriX omogoča obnovo motoričnih funkcij z metodo, ki temelji na možgansko-računalniškem vmesniku (BCI – Brain-Computer Interface). BCI tehnologija prek EEG elektrod zazna možgansko aktivnost, ki jo pacient doseže z mentalno predstavo gibanja prizadetih okončin. Podatke iz EEG elektrod računalniški sistem obdeluje v realnem času, nato pa jih uporabi za aktiviranje električne stimulacije mišic, ki dejansko izvede zamišljeni gib. Tako sistem združuje mentalni napor pacienta s funkcionalnim gibanjem okončine, kar spodbuja nevroplastičnost in hkrati omogoča pomembne povratne informacije za bolnikov živčni sistem.

Posebnosti sistema recoveriX v praksi

V terapevtski praksi sistem recoveriX deluje z elektrodami, nameščenimi na bolnikovo glavo, ki brez poseganja v možgane zaznavajo spontano možgansko aktivnost. Ko pacient mentalno ponavlja gib (npr. premik roke ali noge), sistem zazna aktivnost v motorični skorji možganov, kar sproži povratno informacijo in premik navidezne okončine na zaslonu pred pacientom. Če je predstava giba dovolj intenzivna, recoveriX dodatno sproži električno stimulacijo na ustreznih mišicah, kar pacientu omogoči, da izvede želeni gib. To zagotavlja povratno informacijo tako vizualno kot fizično, kar je ključno za učenje in ponovno vzpostavljanje izgubljenih živčnih povezav.

 

Klinične študije in rezultati rehabilitacij

V obsežnih raziskavah sistema recoveriX, ki so jih izvedli pri pacientih po možganski kapi, so zaznali znatna izboljšanja. Pri 19 pacientih, ki so opravili terapijo v obsegu 50 srečanj, kjer so naredili najprej 25 seans za zgornjo okončino in potem še 25 seans za spodnjo okončino, se je stanje v funkcionalnosti zgornje okončine izboljšalo za 4,2 točke po Fugl-Meyerjevem testu, kar pomeni klinično pomemben napredek. Poleg tega so opazili izboljšanje hitrosti hoje, kar pomeni, da so pacienti hitreje in bolj stabilno prehodili določeno razdaljo. Zanimivo je, da se po terapijah za spodnjo okončino pogosto izboljša tudi funkcionalnost zgornje okončine, kar kaže na pozitiven vpliv terapije na celoten živčni sistem.

Praktični primeri iz Slovenije: Izkušnje terapevta Žana Legata

Žan Legat, dipl. fiziot., ki vodi terapije v Sloveniji, je predstavil rezultate pri 30 pacientih po možganski kapi. Svoje delo in rezultate z osebami po možganski kapi je podrobno analiziral in predstavil tudi v svoji diplomski nalogi pod mentorstvom višjega predavatelja dr. Jožefa Magdiča. Pri teh pacientih je opazil znatne izboljšave v zmanjšanju spastičnosti, povečanju gibljivosti in funkcionalnosti. Pri bolnikih, ki so bili krajši čas po možganski kapi, so zaznali napredek v hitrosti hoje za 16 %, medtem ko so tisti, ki so kap doživeli pred več kot tremi leti, dosegli celo 31 % izboljšanje.

Izkušnje bolnikov kažejo, da sistem recoveriX prinaša napredek in spremembe tudi tistim, ki so že več let po možganski kapi, kar potrjuje moč nevroplastičnosti. Ti rezultati so pomembni, saj potrjujejo učinkovitost sistema recoveriX pri bolnikih v različnih fazah okrevanja po možganski kapi. Izkušnje iz Slovenije kažejo, da že po nekaj terapijah pacienti zaznajo izboljšave, kot so večja sproščenost prizadetih udov, zmanjšana bolečina in izboljšano ravnotežje, kar jim omogoča večjo neodvisnost v vsakodnevnih dejavnostih.

Terapije so pokazale, da se z rednim treningom povratne informacije med mišicami in možgani okrepijo in da je možganska skorja sposobna prilagoditev tudi pri starejših pacientih.

Pomen recoveriX terapij za rehabilitacijo po možganski kapi

recoveriX prinaša celovit pristop k nevrorehabilitaciji, ki temelji na najnovejših nevrofizioloških raziskavah. Z vključitvijo aktivne možganske predstave in fizične stimulacije udov lahko bolniki ponovno vzpostavijo pomembne živčne povezave in pridobijo večjo funkcionalnost. Ta metoda je še posebej dragocena za bolnike, ki so že izčrpali fizioterapevtske pristope, saj omogoča dodatno izboljšanje njihove kakovosti življenja tudi po več letih od možganske kapi.

 

Celoten posnetek webinarja si poglejte TUKAJ