maribor24.si, 17. 8. 2022

Dominik Škrinjar

V Mariboru ponujajo revolucionarno terapijo za okrevanje po možganski kapi

Možganska kap je zelo nepredvidljiva bolezen, ki pogosto nastopi nenadno, rehabilitacija po njej pa je zelo zahtevna.

Možganska kap nemalokrat udari kot strela z jasnega. Je ena tistih bolezni, ki je z vidika posledic zelo nepredvidljiva, prav tako tudi ne izbira let. Vsako leto prizadene vsaj 0,2% populacije in več kot 1% ljudi, starejših od 65 let.

V Sloveniji zaradi možgansko-žilnih bolezni umre preko 2000 oseb letno

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji v zadnjih letih zdravi zaradi možgansko-žilnih bolezni okoli 4.400 oseb na leto, približno 2.100 jih umre. Delež možganske kapi predstavlja 10% vseh smrti, v Sloveniji pa je možganska kap sicer na tretjem mestu glede na vzrok smrti. Po možganski kapi je tretjina ljudi odvisna od tuje pomoči in so trajno onesposobljeni. Samo tretjina pa jih lahko živi samostojno.

“Prve izboljšave se glede na izkušnje pri bolnikih pokažejo že po devetih oz. desetih izvedenih terapijah. Kontraindikacij za izvajanje terapij praviloma ni, se pa vedno priporoča, da se bolniki pred začetkom izvajanja terapij posvetujejo še s svojim osebnim zdravnikom,” za Maribor24.si pove magistrica fizioterapije Tatjana Horvat.

Na terapiji se trenirajo bolnikovi možgani, prihaja pa tudi do neposredne stimulacije možganskih hemisfer. “Tako je mogoče bistveno izboljšati grobo motoriko, fino motoriko, lokomotorni sistem, hojo, tremor, spastičnost, občutljivost, spomin in koncentracijo – ne glede na starost bolnikov ali čas trajanja gibalnih omejitev oziroma, koliko časa je preteklo od možganske kapi,” še doda Tatjana Horvat.

“Šest let po možganski kapi sem se sedaj pri svojih 70. letih po priporočilu dobre prijateljice odločila za terapije s sistemom RecoveriX. Trenutno zaključujem svojo deseto terapijo zapovrstjo in sem z začetnimi rezultati že kar zadovoljna, zmanjšala se je predvsem spastičnost v rokah, prav tako je oprijem v prstih lažji ter bolj sproščen in mehak. Najtežje mi je bilo na začetku, ko nisem mogla vstati iz postelje, prav tako nisem bila zmožna samostojno izvajati osebne higiene. Vesela sem, da lahko sedaj nekaj korakov naredim brez palice, prav tako tudi moji domači opažajo, da se mi je izboljšala hoja. Napredek, četudi sprva manjši, mi daje motivacijo, da s terapijami nadaljujem,” še za Maribor24.si pove Lidija Topolovec.

Dominik Škrinjar

Vir: maribor24.si, 17. 8. 2022