Revija JANA – tekst T.N.S, –
št. 51, 20. december. 2022 –
www.jana.si –

Terapija, ki pomaga povrniti funkcije tudi 30 let po kapi.

Revolucionarna terapija po možganski kapi

Po možganski kapi je tretjina prizadetih trajno onesposobljena, tretjina pa se spopada z dolgotrajnimi posledicami. Zdaj je tudi pri nas na voljo terapija, ki bistveno izboljša delovanje nog in rok še 30 let po kapi.

Možganska kap udari nepričakovano in lahko pusti hude posledice. Vsako leto prizadene vsaj 0,2 odstotka populacije in več kot en odstotek ljudi, starejših od 65 let. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja povzroči vsako deseto smrt. Zaradi staranja prebivalstva pa se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsakih pet let kar podvoji.
Po možganski kapi je tretjina ljudi odvisna od tuje pomoči in so trajno onesposobljeni. Samo tretjina jih lahko živi samostojno, tretjina pa trpi dolgotrajne posledice. Možgani so sestavljeni iz dveh polovic – leve in desne hemisfere. Običajno možganska kap prizadene le eno poloblo, zato imajo nekateri po možganski kapi težave z gibanjem leve ali desne strani telesa. V hujših primerih pa sta lahko roka in noga na eni strani popolnoma paralizirani. Možganska kap lahko povzroči tudi spastičnost, pri kateri so nekatere mišice preveč napete, bolniki pa imajo lahko zato bolečine, težave pri gibanju, nenamerne gibe in druge težave.
V Sloveniji je zdaj na voljo nova rehabilitacijska terapija, namenjena tako bolnikom, ki so preživeli možgansko kap, kot tistim z motoričnimi okvarami zaradi drugih poškodb ali bolezni centralnega živčnega sistema, bolnikom z multiplo sklerozo, tremorjem, spastičnostjo in kronično centralizirano bolečino. Tudi deset, 20 ali 30 let po možganski kapi pomaga bistveno izboljšati motorične okvare zgornjih in spodnjih udov.

Možganski fitnes. Rehabilitacija po možganski kapi se začne v možganih. Z njo, preprosto povedano, učijo možgane, da po kapi, ki poškoduje del možganov, drugi del prevzame določeno funkcijo. V ta namen je treba povezati dele možganov, ki si gib zamislijo, s tistimi, ki ga izvršijo. Bolniki si morajo gib natančno predstavljati, saj se tako najbolje tvorijo nove sinapse v možganih. Fizioterapevt nima vpogleda v glavo bolnika, ali si gib pravilno zamišlja ali morda sploh ne, ker je utrujen in nezbran. Tu pa nastopi tehnologija recoveriX, ki s pomočjo virtualne realnosti usmerja bolnika. Terapija traja 50 minut, pri njej pa bolniku namestijo na glavo kapo z elektrodami, ki meri možganske valove, druge pa mu namestijo na roko za električno stimulacijo. Na zaslonu avatar kaže, ali si bolnik pravilno zamišlja gib roke. S tem ga lahko ta korigira in kar najbolje zadene. Terapija je tako maksimalno učinkovita. V prvih petih terapijah si bolniki gib pravilno zamislijo v okoli 60 odstotkih poskusov. Po 25 terapijah, v katerih se recoveriX uporabi, se najvztrajnejši naučijo gib pravilno izvesti v vsakem poskusu. Električna stimulacija mišic ne boli in je popolnoma varna. Edino, o čemer bolniki poročajo, je rahlo ščemenje v mišicah.

Tehnologijo recoveriX po svetu uporabljajo že šest let. Na Finskem in v Izraelu imajo tovrstne kape že v bolnišnicah, v rehabilitacijskih centrih in na fakultetah. Razvilo jo je avstrijsko podjetje G.tec, ki se že okoli 30 let ukvarja z razvojem kap z elektroencefalografijo (EEG), ki merijo možganske valove. K nam je franšizo pripeljal Sergej Prosen iz podjetja Dedisol, preizkuša pa jo z več strokovnjaki. »Veliko ljudi po možganski kapi ima težave z gibanjem tudi po terapiji z najboljšimi strokovnjaki in metodami,« pravi. »Novi načini za učinkovitejšo terapijo možganske kapi bi lahko pomagali ljudem, da si čim bolje opomorejo. Testirali smo že 51 bolnikov, od katerih so nekateri že pred mnogimi leti preboleli možgansko kap. Testi so pokazali, da se je po terapiji izboljšalo stanje 42 bolnikom.« Pri preizkušanju so sodelovali z izr. prof. dr. Andražem Stožerjem z medicinske fakultete v Mariboru. »Sistem recoveriX v obliki vmesnika možgani-računalnik združuje tri zelo uveljavljene nevrofiziološke in fizioterapevtske koncepte: to so motorična predstava, navidezna resničnost in funkcionalna električna stimulacija. Nastane smiselna biološka povratna zanka, ki krepi plastičnost možganov oziroma njihovo sposobnost, da se po bolezni ali poškodbi funkcije nauči preostali zdravi del možganov,« pojasnjuje dr. Stožer. Tehnologijo recoverix so najprej preizkusili v Mariboru, na voljo je tudi v Kranju, v načrtu pa imajo pet lokacij po Sloveniji – v Ljubljani, na Obali ter po eno na vzhodu in zahodu države. Načrtujejo tudi mobilno enoto, s katero bi lahko izvajali terapije na terenu. Za zdaj je terapija recoverix na voljo le samoplačniško, Prosen pa upa, da jo bo kmalu krila tudi zdravstvena blagajna. Specialisti, s katerimi sodeluje, so jo za to že predlagali.

Bolniki, ki so terapijo preizkusili, so z njo zelo zadovoljni. Bolje hodijo, okončine so bolj sproščene, bolečine manjše. V času terapije, pojasnjuje Sergej Prosen, so si približno šesttisočkrat predstavljali gib roke ali noge. »To je približno enako število, kot ga otrok potrebuje, da se nauči hoditi. V možganih se tako ustvarijo nove povezave, kar pomeni, da se bolniki določenih gibov ponovno naučijo.«

Revija JANA – tekst T.N.S,
št. 51, 20. september. 2022
www.jana.si