Klinična študija recoveriX: rehabilitacija hoje pri multipli sklerozi

Raziskava

Klinična študija recoveriX: rehabilitacija hoje pri multipli sklerozi

Terapija recoveriX za multiplo sklerozo je bila predmet klinične študije, ki je preučevala vpliv BCI-podprte nevrorehabilitacije na hojo, mobilnost in kakovost življenja pri osebah z multiplo sklerozo.

Udeleženci so po programu pokazali klinično pomembne izboljšave vzdržljivosti hoje, hitrosti in mobilnosti, spastičnosti ter izidov, o katerih poročajo pacienti, izboljšave pa so se ohranile do 6 mesecev po koncu terapije.

Ta objavljena klinična študija (“Toward Brain-Computer Interface motor rehabilitation for people with Multiple Sclerosis”, Frontiers in Medicine, 2026) je preučevala, ali lahko terapija z napravo recoveriX (povezava možganske aktivnosti z gibanjem prek funkcionalne električne stimulacije in vizualne povratne informacije) podpira izboljšanje hoje pri osebah z multiplo sklerozo.

Kaj so raziskovalci preučevali

Cilj je bil preveriti spremembe v:

  • vzdržljivosti hoje,
  • hitrosti in mobilnosti,
  • spastičnosti,
  • utrujenosti in vplivu bolezni na vsakdanje življenje.

Kako je potekala terapija

Udeleženci so opravili 30 terapij v približno 2,5 mesecih, 2- do 3-krat na teden. Ena obravnava je trajala približno 1 uro (vključno z namestitvijo opreme). Med terapijo so sedeli, nosili EEG kapo, na izbrane mišice pa so bile nameščene elektrode za funkcionalno električno stimulacijo (FES). Pacient je po navodilih izvajal motorično predstavljanje (predstavljal si je gib roke ali stopala), sistem pa je ob uspešni zaznavi namere vključil vizualno povratno informacijo (avatar) in FES.

Kako so ocenjevali napredek:

  • meritev je bila izvedena nekaj dni po tem, ko so udeleženci zaključili terapijo (Post1, teden 13),
  • meritev 1 mesec po terapiji (Post2, teden 17),
  • meritev  6 mesecev po terapiji (Post3, teden 37).

Rezultati

Raziskovalci so poročali o statistično pomembnih izboljšavah, ki so se v veliki meri ohranile do 6 mesecev po terapiji. 

Hoja, vzdržljivost in mobilnost

6-minutni test hoje (6MWT, vzdržljivost hoje)

Udeleženci so po terapiji v povprečju prehodili več, izboljšanje je bilo prisotno tudi 1 mesec in 6 mesecev po koncu terapije.

  • Post1: udeleženci so po terapiji v povprečju prehodili za 37,3 m več.
  • Post2: 1 mesec po koncu terapije v povprečju za 29,6 m več.
  • Post3: 6 mesecev po koncu terapije v povprečju za 21,4 m več.

Avtorji navajajo, da je izboljšanje po Post1 preseglo priporočene vrednosti za minimalno klinično pomembno razliko (MCID) in da se je izboljšana vzdržljivost hoje ohranila skozi spremljanje. 

Test Vstani & Pojdi (TUG, mobilnost: vstani, pojdi, obrni se, sedi)

Udeleženci so po terapiji test opravili hitreje, izboljšanje je bilo prisotno tudi 1 mesec in 6 mesecev po koncu terapije.

  • Post1: čas izvedbe se je v primerjavi z izhodiščem zmanjšal za približno 15,5 %.
  • Post2: 1 mesec po koncu terapije za približno 20,9 %.
  • Post3: 6 mesecev po koncu terapije za približno 17,5 %.

Avtorji poročajo, da je zmanjšanje časa TUG (izboljšanje mobilnosti) ostalo prisotno tudi v 6-mesečnem spremljanju. 

Test hoje 25 korakov (T25FW, hitrost hoje na kratki razdalji)

Udeleženci so bili hitrejši takoj po terapiji in 1 mesec po terapiji; pri meritvi 6 mesecev po koncu razlika v primerjavi z začetnim stanjem ni bila statistično značilna.

  • Post1: čas izvedbe se je v primerjavi z izhodiščem zmanjšal za približno 16,4 %.
  • Post2: 1 mesec po koncu terapije za približno 17,7 %.
  • Post3: 6 mesecev po koncu terapije za približno 6,6 %; pri tej meritvi razlika v primerjavi z izhodiščem ni dosegla statistične značilnosti.

Spastičnost
Študija poroča o izboljšanju (nižji MAS pomeni manj spastičnosti): po terapiji se je spastičnost zmanjšala, izboljšanje je bilo prisotno tudi v nadaljnjih meritvah, vključno s 6 meseci po koncu.

  • Post1: povprečno izboljšanje +0,65 točke.
  • Post2: povprečno izboljšanje +1,29 točke.
  • Post3: povprečno izboljšanje +1,06 točke.

Delež udeležencev z vsaj 1-točkovnim zmanjšanjem MAS je bil 39 % (Post1), 59 % (Post2) in 53 % (Post3).

Vpliv bolezni na vsakdanje življenje in utrujenost

Vpliv multiple skleroze na vsakdanje življenje (MSIS-29)

Študija poroča o izboljšanju (nižji rezultat pomeni manjši vpliv bolezni): po terapiji so udeleženci poročali o izboljšanju, učinek je bil prisoten tudi 1 mesec in 6 mesecev po koncu terapije. 

  • Post1: povprečno izboljšanje +10,18 točke.
  • Post2: povprečno izboljšanje +11,84 točke.
  • Post3: povprečno izboljšanje +10,42 točke.

Vpliv utrujenosti (MFIS)

Študija poroča o izboljšanju (nižji rezultat pomeni manjši vpliv utrujenosti): po terapiji in 1 mesec po terapiji so udeleženci poročali o izboljšanju; pri 6 mesecih po koncu terapije rezultat ni dosegel statistične značilnosti.

  • Post1: povprečno izboljšanje +7,29 točke
  • Post2: povprečno izboljšanje +6,38 točke
  • Post3: povprečno izboljšanje +5,27 točke

Celotna študija je dostopna TUKAJ