Pokličite +386 70 44 66 99

MOTORIČNA REHABILITACIJA ZA BOLNIKE S PARKINSONOVO BOLEZNIJO

recoveriX za osebe s Parkinsonovo bolezenijo
Rezultati študije

Parkinsonova bolezen je progresivna nevrološka motnja, za katero so značilni tresenje, togost in bradikinezija, kar sčasoma postopoma ovira gibanje in koordinacijo.Bolniki s Parkinsonovo boleznijo opravijo 24 terapij recoveriX, skupaj s predhodnimi in naknadnimi ocenjevanji. Izvajajo se naslednji testi:

  • Test »vstani in pojdi« (TUG): Ocenjuje funkcionalno mobilnost z merjenjem časa (v sekundah), ki ga pacient potrebuje, da vstane s stola, prehodi 3 metre, se obrne in znova sede. Normalni čas: 10 sekund.
  • Test hoje na 10 metrov (10MWT): Klinična ocena, ki se uporablja za merjenje hitrosti hoje in zmogljivosti hoje na kratki razdalji, običajno za oceno funkcionalne mobilnosti pri osebah z motnjami hoje. Normalni čas: 7 sekund.
  • Test »Box and Block« (BBT): Ocenjuje ročno spretnost in grobe motorične sposobnosti tako, da meri, koliko lesenih kock lahko udeleženec prenese iz enega predelka v drugega v določenem času. Običajno se uporablja pri rehabilitaciji za spremljanje napredka in prilagoditev načrtov zdravljenja za posameznike z okvarami zgornjih udov.  Normalno: 65 kock.
  • Test devetih zatičev (9HPT): Standardizirana ocena za merjenje ročne spretnosti z merjenjem časa, kako hitro lahko posameznik vstavi devet zatičev v luknjice in jih nato enega za drugim odstrani. Normalni čas: 31 sekund.

Predstavljamo primer pacientke. V obeh predhodnih ocenah je bil čas TUG okoli 26 do 27 sekund. Pacientka je pokazal znatno izboljšanje in je na koncu dosegla približno 13 sekund.

 

Pred terapijo recoveriX je bil čas za 10MWT približno 13 sekund, pacientka pa je v času terapij hitro napredovala. Ob koncu terapije je potrebovala približno 7 sekund (46 % napredek).

Test BBT se je izboljšal za obe roki.

Test devetih zatičev (9HPT) se je izboljšal za obe roki, kar kaže na boljše fine motorične sprestnosti.

Pacientka je po terapijah z recoveriX poročala, da lahko z zelo visoko natančnostjo igra pikado in da se je izboljšala v lokostrelstvu. Trenutno klinična študija še poteka.

 

Pred/po terapijah recoveriX

Pred/po terapijah recoveriX

Gospa Drechsler se je po tem, ko je izvedela za nevrorehabilitacijo recoveriX za možgansko kap in multiplo sklerozo, odločila, da jo preizkusi tudi sama, saj trpi za Parkinsonovo boleznijo. Presenetljivo je doživela pomembne izboljšave, kar se je posebej pokazalo pri njenem igranju pikada po terapiji recoveriX. Prej jo je napredovanje Parkinsonove bolezni oviralo pri vsakodnevnih dejavnostih ter pri gibanju in nadzoru telesa. Po terapijah recoveriX pa se ji je izboljšala koncentracija, hitreje hodi in bolj je zbrana med igranjem pikada. Gospa Drechsler, ki aktivno raziskuje nove pristope za izboljšanje svojega zdravja in nadzora nad gibanjem, je z zadovoljstvom spoznala koristi terapije recoveriX.

 

Stranka je tukaj izvedla preizkus časovne omejitve. Ta test ocenjuje mobilnost ter zahteva ravnotežje in koordinacijo. Test meri čas v sekundah, ki ga pacient potrebuje, da vstane s stola, prehodi 3 metre, se obrne in ponovno sede.

Tukaj je ta stranka izvedla test škatle in bloka, ki ocenjuje ročno spretnost in grobo motoriko tako, da oceni, koliko lesenih blokov lahko udeleženec prenese iz enega oddelka v drugega v določenem časovnem okviru. Običajno se uporablja pri rehabilitaciji za spremljanje napredka in prilagajanje načrtov zdravljenja za posameznike z okvarami zgornjih okončin.

Pacient je tukaj opravil test odmerjenega časa. Ta test ocenjuje mobilnost ter zahteva ravnotežje in koordinacijo. Test meri čas v sekundah, ki ga pacient potrebuje, da vstane s stola, prehodi 3 metre, se obrne in ponovno sede.

Pacient je tukaj opravil test odmerjenega časa. Ta test ocenjuje mobilnost ter zahteva ravnotežje in koordinacijo. Test meri čas v sekundah, ki ga pacient potrebuje, da vstane s stola, prehodi 3 metre, se obrne in ponovno sede.

Referenca

[1] Woytowicz, E. J., Rietschel, J. C., Goodman, R. N., Conroy, S. S., Sorkin, J. D., Whitall, J., & McCombe Waller, S. (2017). Determining levels of upper extremity movement impairment by applying a cluster analysis to the Fugl-Meyer assessment of the upper extremity in chronic stroke. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 98(3), 456–462. doi:10.1016/j.apmr.2016.06.023

[2] Page, S. J., Fulk, G. D., & Boyne, P. (2012). Clinically important differences for the upper-extremity Fugl-Meyer Scale in people with minimal to moderate impairment due to chronic stroke. Physical Therapy, 92(6), 791–798. doi:10.2522/ptj.20110009