#229: Nevrorehabilitacija s sistemom recoveriX pri motoričnih omejitvah, povezanih z multiplo sklerozo (MS). Intervju z dr. Christophom Gugerjem.

11. december 2023; Intervju izvedla: Nele Handwerker (www.ms-perspektive.de)

Tokrat kot gosta v intervjuju pozdravljam dr. Christopha Gugerja, s katerim se pogovarjamo o možnostih nevrorehabilitacije s sistemom recoveriX pri motoričnih omejitvah, povezanih z multiplo sklerozo. Po uspešnih študijah in izkušnjah na področju možganske kapi je bil recoveriX preizkušen tudi pri osebah z multiplo sklerozo, ki trpijo zaradi motoričnih omejitev zaradi bolezni, in tudi tukaj se terapije recoveriX izkažejo za učinkovite.

V intervjuju smo govorili o tem, kako potekajo terapije recoveriX, koliko terapij je potrebnih in kakšne so izboljšave. Govorimo tudi o tem, kje vse se terapije izvajajo, kakšni so stroški in kdo lahko morda prejme subvencijo od izvajalca storitev.

Podkast in spremljajoči blog prispevek sta nastala s prijazno podporo podjetja g.tec medical engineering GmbH.

Kdo je dr. Christoph Guger?

 Christoph Guger: Moje ime je Christoph Guger. Živim v Schiedlbergu v Avstriji. To je zelo majhna vasica, v kateri imamo sedež podjetja g.tec, ki se ukvarja z medicinskim inženiringom. Ustanovljeni smo bili pred približno 25 leti in izdelujemo možgansko-računalniške vmesnike ter z našo tehnologijo BCI oskrbujemo številne univerze, bolnišnice, raziskovalne centre in industrijo.

Uvod v nevrorehabilitacijo recoveriX

Ali nam lahko predstavite, kaj je recoveriX in kako lahko pomaga bolnikom z MS, ki imajo motorične okvare?

Christoph Guger: RecoveriX je sistem možgansko-računalniškega vmesnika, ki lahko analizira možgansko aktivnost. To se uporablja pri osebah z MS tako, da oseba z MS sedi pred zaslonom, na katerem je majhen avatar. Ta avatar na primer premakne levo roko. In to je nato navodilo pacientu, da si predstavlja gibanje leve roke. To je zelo pomembno, saj oseba le razmišlja o gibanju. In ta možgansko-računalniški vmesnik lahko preko signalov EEG, preko možganskih tokov, zazna, da pacient zdaj, v tem trenutku, razmišlja o gibu. Nato se sproži funkcionalno elektrostimulacijo mišic leve roke.

Potem leva roka končno izvede gib, o katerem je oseba prej razmišljala. To traja nekaj sekund, nato pa se na računalniku naključno aktivira druga telesna funkcija, na primer desno stopalo. Pacient ponovno pomisli, da bi premaknil desno stopalo, vmesnik možgani-računalnik to prepozna in stimuliramo desno stopalo. To se v eni terapevtski seansi ponovi 240-krat, osebe z MS pa pridejo k nam 30-krat. Torej gre za 30 terapaj, pacient pa si te gibe predstavlja približno 8000-krat. To vodi v nevroplastičnost, ki je zelo pomembno načelo nevrorehabilitacije.

Pri osebah z multiplo sklerozo so poškodovani tudi nekateri nevroni. Ti ne delujejo več pravilno. Akcijski potenciali se sploh ne prenašajo več ali pa se prenašajo zelo počasi in zaradi tega so prizadeti fina in groba motorika ter številne druge stvari. Ker to ponovimo 8000-krat, se zdravi nevroni naučijo nadomestiti poškodovane nevrone. Nevroni lahko zaznajo električna polja in vedno iščejo nove poti za povezovanje, mi pa v 30 terapijah v možganih 8000-krat pošljemo akcijske potenciale, ki posledično ponovno povežejo te nevrone ter okrepijo fino in grobo motoriko naših pacientov.

[00:03:26] Nele Handwerker: Zelo zanimivo. Vendar se sliši tudi nekoliko naporno za paciente, kajne? Ponoviti vse 240-krat, ni tako lahko. Zanima me, kako to poteka.

[00:03:37] Christoph Guger: Sistem smo začeli razvijati s študenti pred mnogimi leti. Zalo natančno lahko izmerimo, kako dobro si oseba predstavlja gibanje desne ali leve roke ali noge. Pri tem analiziramo signale EEG. Pri študentih natančnost niti ni bila tako velika, ker niso bili motivirani, da bi to počeli eno uro. Zanimivo je, da smo nato opravili prvo študijo z bolniki po možganski kapi in nenadoma so bili bolniki po možganski kapi veliko boljši od študentov. Enako velja za osebe z multiplo sklerozo.

Pogosto so noge, roke paralizirane ali močno prizadete, tako da gibanja ni mogoče pravilno izvesti, in nenadoma, pogosto tudi po mnogih letih, se roka ali noga spet premakne, takoj ko pomislim na to. To pri naših pacientih vodi do zelo visoke motivacije za enourno terapijo. Kot sem že omenil, je bila natančnost preprosto veliko boljša, kar je seveda prav tako zelo pomembno. Izvedli smo skupinsko študijo in ugotovili, da so pri osebah, kjer je bila točnost visoka, motorične izboljšave večje kot pri osebah, kjer je točnost predstave nižja.

To preprosto pomeni, da morate pri terapiji sodelovati, da boste od nje imeli več koristi. Če torej samo sedite in ničesar ne počnete, je to le izguba časa. Če pa sodelujete, dosežemo izboljšanje pri skoraj vsakem pacientu. Obstaja zelo malo izjem, pri katerih ne vidimo izboljšav. Vendar je to običajno povezano z drugo kapjo ali ponovitvijo MS, sicer pa se pacienti izboljšajo.

[00:05:23] Nele Handwerker: V redu, super. To se sliši povsem verjetno.

Kateri bolniki z MS imajo največ koristi od terapij recoveriX? Ali obstajajo določene minimalne zahteve, ki so predpogoj za uspeh terapij?

 [00:05:40] Christoph Guger: Kriteriji za vključitev so pravzaprav zelo preprosti. Sodeluje lahko vsaka oseba, ki lahko eno uro sedi pred računalniškim zaslonom in razume navodila, ki jih daje računalnik. Torej premaknite desno roko, premaknite levo nogo in tako naprej – in potem ste vključeni. Pri multipli sklerozi je to skoraj vedno mogoče. Še nikoli nismo imeli pacienta, ki ne bi ustrezal tem kriterijem.

Pri možganski kapi se lahko zgodi, da je prizadet prefrontalni korteks in potem pacient preprosto ne more razumeti navodil. V tem primeru ne more aktivno sodelovati v terapiji. Pri MS pa ni pomembno, kako hudo MS prizadene telo. Imamo osebe, ki samo sedijo na invalidskem vozičku in ne morejo več premikati rok, pa imajo od tega koristi. Pri tem se izboljšata fina in groba motorika, zmanjša se spastičnost. Zelo pomembno je tudi, da ti bolniki telovadijo, saj s tem možgani postanejo bolj zdravi. Če pride do naslednje ponovitve bolezni, preprosto začnete z boljšega izhodišča.

Pravzaprav priporočamo, da začnete s terapijami recoveriX čimprej, da do teh poslabšanj sploh ne bi prišlo.

Kako se recoveriX vključuje v širši spekter zdravstvene oskrbe in rehabilitacije za osebe z MS?

 [00:07:12] Christoph Guger: Pri recoveriX smo vzpostavili sistem franšiz, tako da lahko terapijo nudimo ambulantno. Sodelujemo s fizioterapevti, poslovneži, zdravniki, zdravnicami itd. Oni lahko nato sami odprejo center za opravljanje terapij recoveriX. Pacienti preprosto pridejo tja na teh 30 ambulantnih terapij, ki trajajo približno eno uro. Na glavo se namesti kapa z EEG elektrodami, stimulacijske elektrode (FES) pa so pritrjene na roke in noge. To traja nekaj minut, nato pa se terapija izvaja približno 50 minut. Potem se vse odstrani in lahko greste domov.

Pomembno je, da se izvaja veliko pred- in po- terapevtskih pregledov. Skupaj imamo 18 različnih testov, da lahko objektivno dokažemo, kaj se dejansko dogaja s pacientom. Na primer, prehoditi morajo 25 korakov, mi pa izmerimo čas. Potem morajo vstati, prehoditi določeno razdaljo, se obrniti in spet sesti, mi pa izmerimo čas. To je na primer zelo dober test za koordinacijo gibanja in za ravnotežje. Hoditi morajo šest minut, mi pa izmerimo, koliko metrov so prehodili. Vključeni so tudi testi koncentracije in spomina. S tem lahko preprosto zelo objektivno ocenimo (kvantificiramo), kaj se dogaja s pacientom.

To je zelo pomembno, saj terapija traja približno dva meseca in pogosto potem pozabimo, kako je bilo na začetku, testi pa lahko to zelo jasno pokažejo. Pri multipli sklerozi preprosto vidimo fantastične izboljšave. Osebe z MS hodijo hitreje, lahko tudi do trikrat hitreje. Hitreje vstanejo in hitreje sedejo. Na začetku pogosto vidimo, kako težko vstanejo. Na koncu terapij vstanejo kot zdrava oseba.

Zato snemamo tudi videoposnetke pred in po terapijah, da to primerjamo. Takrat jasno vidimo izboljšanje vzorca hoje. To je zelo pomembno, da to pokažemo pacientom. S pacenti nato opravimo zaključne pogovore, na katerih jim razložimo vse te parametre. In zelo pogosto pacienti vedo, kaj se je izboljšalo. Nekdo mi je pred kratkim povedal, da se ji je na primer vedno tresla leva roka in da ni mogel spiti kave, ker je preprosto vse razlil in ni uporabljal vilic. Zdaj, po terapiji recoveriX, levo roko uporablja povsem normalno, kavo pije z levo roko in spet normalno je z jedilnim priborom. In sploh ne opazi več, da je kdaj imel težave z levo roko.

Druga gospa mi je povedala, da lahko zdaj igra minigolf 90 minut neprekinjeno. Na to ni pomislila že dolgo časa. Druga gospa lahko zdaj štiri ure igra karte. Prej je takoj postala utrujena. To, da se osebe počutijo bolje, opazi tudi vsa okolica, tj. prijatelji in družina. Na terapije je hodila logopedinja z Dunaja, ki je imela pred tem terapijo z otrokom, nato pa je šla spat, ker je bila tako utrujena. Zdaj Zdaj lahko obravnava šest otrok, potem pa gre še po nakupih.

Zelo lepo je tudi to, da smo ugotovili, da recoveriX izboljša fino in grobo motoriko, tako da so roke in noge veliko bolj gibljive. Spastičnost se zmanjša. To je zelo pomembno, saj spastičnost pogosto blokira gibanje. Nastane zaradi tega, ker možgani ne nadzorujejo več mišic, zato se roka ali stopalo skrči. In preprosto ne morete več pravilno izvajati gibov. Videli smo tudi, da se normalizira temperatura rok in nog. Pogosto je ena roka ali noga hladnejša. Tremor, tresenje, se izboljša, kar je tudi zelo pomembno.

Preprosto ste videti bolj zdravi, ko vas gledajo drugi ljudje. Izboljša se koncentracija, ljudje lahko naenkrat spet v celoti preberejo časopis ali si bolje zapomnijo stvari. Izboljša se tudi nadzor nad mehurjem, kar prav tako koristi številnim pacientom. Toda najboljša stvar je pravzaprav utrujenost. Ker trenutno nevrologi preprosto nimajo nobenih možnosti zdravljenja utrujenosti. Ni zdravil, ni terapije. In ko ljudje opravljjajo terapije recoveriX, se ta utrujenost bistveno izboljša in ljudje so veliko bolj aktivni v vsakdanjem življenju.

[00:11:44] Nele Handwerker: Da, to je popolnoma smiselno. O tem sem že imela oddajo, v kateri sem malo govorila o primarnih, sekundarnih in terciarnih dejavnikih, ki povzročajo utrujenost. In res je veliko povezano z dejstvom, da preprosto porabite toliko energije za procese nadzora v telesu, ker ti ne delujejo več dobro. Zato je to smiselno izboljšati. In odlično je, da se izboljšajo tudi kognitivne sposobnosti.

V zadnjih letih vse več ljudi ugotavlja, da je to res tesno povezano. In da ima smisel, da se nekdo, ki je bolj fit, na primer ukvarja s športno vadbo, morda še z malo miselne vadbe. Tako se izboljšajo vse vrste funkcij. Mehur je zame nekaj novega, ampak to je super, vedno je dobro, če se spodbuja nevroplastičnost.

Terapija recoveriX

Ali je mogoče program terapij prilagoditi specifičnim potrebam in napredku posameznih bolnikov?

[00:12:48] Christoph Guger: Da, to je zelo zanimivo spoznanje, ki smo ga pridobili. Pred približno desetimi leti smo začeli z razvojem sistema recoveriX. Takrat smo mislili, da potrebujemo zaporedja zelo zapletenih gibalnih vzorcev. Z drugimi besedami, za vsak gib, ki ga želite narediti s prsti in nogami, bi morali uporabiti veliko stimulatorjev.

Sedaj vemo, da če izvajamo zelo osnovno dorzalno fleksijo roke in stopala, to vpliva na celotno okončino, torej na prste, zapestje, komolec, ramo, nadlaket – vse se izboljša. Spastičnost se zmanjša v celotni roki in dlani in popusti, izboljšata se fina in groba motorika. Enako velja za nogo. In to je pravzaprav zelo zanimivo, da nam za doseganje teh rezultatov ni treba trenirati vsakega posameznega prsta. Zaradi tega je celotna zadeva tudi praktična za uporabo, saj bi sicer takšna terapija preprosto trajala predolgo.

To dosežemo s 30 terapevtskimi seansami. Tako učinkovito trenirate približno 24 ur, potem pa ste preprosto veliko boljši. Vedno pravim, da če se učim angleščine 24 ur, nisem veliko boljši. Zato se vsekakor splača izkoristiti to terapijo. Izvedli smo skupinsko študijo, kjer smo ugotovili, da če bolniki terapijo opravjo dvakrat, se ta izboljšanja bolj ali manj linearno nadaljujejo. Torej se po teh terapevtskih seansah ne ustavi.

In kar je prav tako zelo pomembno, je to, da je terapija dolgoročno uspešna, zato izvajamo kontrolne preglede en dan po terapiji, en mesec pozneje in šest mesecev pozneje. Pacienti so po šestih mesecih običajno še boljši, saj so možgani, ko prenehajo s terapijo recoveriX, bolj zdravi. In takrat pacienti v vsakdanjem življenju več premikajo noge in roke, kar trenira mišice. In na koncu hodijo dlje in hitreje ter se počutijo bolje. Torej – kar ste z recoveriXom pridobili, se ne izgubi. Razen če pride do kakšnega drugega zdravstvenega dogodka, vendar v osnovi ostane tako, kot je.

[00:14:58] Nele Handwerker: O, to je super. Moj nasvet je, da si zagotovite terapijo, ki spreminja potek bolezni in obvladuje MS, saj se potem lahko osredotočite na rehabilitacijo. Na kratko ste uporabili izraz dorzifleksija. Prepričana sem, da ga vsi poslušalci ne poznajo. Če lahko še enkrat na kratko razložite, kaj to gibanje pomeni.

[00:15:18] Christoph Guger: Roko in vse prste preprosto dvignete za 90 stopinj nazaj. To je dorzifleksija. Skoraj enako je s stopalom: stopalo in prste potegnete navzgor, kolikor lahko. To gibanje izvajamo s pomočjo električnega stimulatorja (FES), ki ga nadzira vmesnik možgani-računalnik. Pri terapiji je bistveno, da se to zgodi takoj, torej takoj, ko pacient pomisli na gib, se ta stimulator vklopi. In ker to ponovimo 8000-krat, se spodbudi nevroplastičnost. To je približno toliko, kot otrok potrebuje, da se nauči hoditi. In prav ponavljanje je za možgane odločilen dejavnik.

Zato se osredotočamo tudi na zelo preproste gibe, ki jih mora pacient načeloma monotono izvajati, in potem se bolniki izboljšajo. Zato dejansko uporabljamo enako terapijo za vse paciente, ker preprosto deluje. Pri bolnikih po možganski kapi smo na primer ugotovili tudi, da se jim izboljša govor in požiranje. Ker aktiviramo senzomotorični korteks s temi gibi rok, vplivamo na govorno mrežo. Za govor potrebujemo slušni korteks. To potrebujemo za razumevanje govora. Potem potrebujemo Wernickejevo področje, da prepoznamo besede. Na koncu potrebujemo Brocovo območje, da damo odgovor. To pa še nadzira usta, jezik in ustnice, da lahko izgovorimo besede. Ta senzomotorični korteks, ki je tudi odgovoren za usta, ustnice in tako naprej, se spodbudi s terapijami recoveriX. To vpliva na celotno jezikovno omrežje v možganih.

Enako velja za bolečino, saj se na primer na Finskem terapije recoveriX že uporabljajo za kronične bolečine pri bolnikih. Ko zdravila in druge terapije preprosto ne pomagajo več, gredo na terapijo recoveriX. Torej spet ssi samo predstavljajo gibanje in bolečine popustijo. In to je v bistvu enak učinek kot pri govoru. Lahko tudi vplivamo na bolečino tako, da s terapijo moduliramo senzomotorični korteks.

[00:17:43] Nele Handwerker: Zanimivo, bolečina je zagotovo tudi premalo zdravljen simptom pri MS. To bo zagotovo zanimivo za mnoge ljudi. To ste že razložili, vendar bi se rada vseeno vrnila nazaj.

Znanstvene osnove in dokazi

Kaj se dogaja v telesu in možganih med terapijo recoveriX?

[00:18:14] Christoph Guger: Sistem recoveriX pacientu naroči, naj si na primer predstavlja gib desne roke, in ta predstava gibanja desne roke aktivira senzomotorični korteks. To je preprosto področje, ki je odgovorno za desno roko. To je običajno v levi možganski hemisferi. In prav tam smo namestili elektrode EEG, da lahko merimo te možganske aktivnosti. To so v bistvu napetosti, ki jih aktivirajo možgani in jih lahko preprosto izmerimo, kar je povsem običajna električna tehnologija.

To nam omogoča, da zaznamo, kdaj si je bolnik zamislil gib desne roke. Šele takrat se sproži in vklopi stimulator, ki nato dejansko stimulira desno mišico. Ta učinek združevanje je zelo pomemben, saj pomeni, da se mišica aktivira takoj, ko možgani pomislijo nanjo. S tem se nevroni ponovno naučijo, da to sodi skupaj, in kognitivni procesi se povežejo z motorično funkcijo.

Zanimivo pri recoveriXu je tudi, da se lahko izvaja veliko standardnih nevro-rehabilitacijskih postopkov hkrati. Ta funkcionalna elektrostimulacija, stimulacija mišic, je na primer standardna terapija, ki jo izvajamo. Motorične predstave se uporabljajo po vsem svetu. Fizioterapevt ali delovni terapevt preprosto da navodilo, da si predstavljajte gib roke ali noge. To počnemo tudi mi, s to razliko, da to naredimo 8000-krat. In da v realnem času vemo, da ste si gib zamislili.

Izvajamo tudi zrcalno-nevronsko terapijo. Pacient na zaslonu vidi avatarja in takoj, ko pomisli na gibanje desne roke, tudi avatar premakne desno roko. To aktivira senzomotorično skorjo. Zrcalni nevroni v možganih so odgovorni za kopiranje vedenja. Moj sin se je na primer naučil smučati tako, da je opazoval druge otroke, kako to počnejo.

Obstajajo tudi poskusi, ki kažejo, da če pacient preprosto opazuje drugo osebo, kako premika desno roko, se tudi v njegovih možganih aktivira področje desne roke, ker to ustvarjajo ti zrcalni nevroni. Ta terapija je prav tako vključena v sistem recoveriX. Obstaja še nekaj drugih terapij, ki jih združujemo, s to razliko, da vse to počnemo hkrati. V najslabšem primeru izvajamo osem standardnih terapij hkrati. Poleg tega imamo tudi povezovanje mentalnih in kognitivnih procesov z motoriko preko vmesnika možgani-računalnik in prav to je pravzaprav tisto, zaradi česar je terapija tako učinkovita.

[00:20:59] Nele Handwerker: Super, čudovito.

Ali obstajajo posebne študije ali dokazi, ki dokazujejo učinkovitost terapij recoveriX za bolnike z MS? In kako primerljivi so podatki iz študij s pacienti po možganski kapi? Ali so postopki rehabilitacije podobni?

 [00:21:20] Christoph Guger: Prva študija je bila opravljena za zgornje ude pri bolnikih po možganski kapi. Terapija se je izvajala z desno in levo roko. Skoraj vse osebe po možganski kapi so se izboljšali, bili sta le dve izjemi. Ena pacientka, ki je iz istega kraja kot jaz in jo poznam že dolgo, je v času, ko smo izvajali terapijo, tj. v teh dveh mesecih, žal doživela drugo možgansko kap. Na koncu se ji stanje ni izboljšalo.

Drugi pacient, ki se mu stanje ni izboljšalo, preprosto ni bil pozoren. Vedno se je oziral naokoli in se pogovarjal. Če ne sodeluješ, potem terapije ne prinaša koristi. Vsi ostali so se izboljšali. Tudi 10, 20 in 30 let po kapi. In to je nekaj, česar pacienti pogosto sploh ne slišijo. Pogosto jim je rečno, da po enem letu, včasih celo po šestih mesecih, ni več izboljšanja. To preprosto ni res. Čas, ki je pretekel od možganske kapi, ni povezan z izboljšanjem. Preprosto morate sodelovati, saj takrat pride do izboljšav.

Opazili smo, da se je zmanjšala spastičnost, izboljšala se je fina in groba motorika, nadzor temperature, govor, požiranje, in kar je bilo zanimivo, da se je izboljšal tudi govor. Nato smo pomislili, da bi morali poskusiti tudi z nogami, in to je bila naša druga klinična študija. Ugotovili smo, da pacienti preprosto hodijo hitreje, lahko hodijo dlje, izboljša se ravnotežje, koordinacija gibov postane boljša in tako je hoja veliko boljša in lepša.

Zanimivo je, da je terapija nog vplivala tudi na zgornje ude. Izboljšale so se celo dlani in roke, čeprav smo dejansko izvajali terapijo nog. Izboljšala sta se tudi koncentracija in spomin. Pri terapiji nog je pacient preprosto lažje razumel, kako zelo se mu je stanje izboljšalo. Kajti za hojo preprosto potrebuješ obe nogi in takoj opaziš, če se noga bolje giblje, da si hitrejši in da lahko v vsakdanjem življenju narediš več.

Pri zgornjih udih je tako, da preprosto veliko nadomestite z zdravo roko in z njo izvajate dejavnosti. Pogosto pacienti sploh ne opazijo, da se je bolana roka izboljšala. Zato so bili pozneje ti videoposnetki zelo pomembni, da smo lahko primerjali stanje pred in po terapijah recoveriX. Med to študijo je naš nevrolog Tim von Oertzen, ki je bil glavni zdravnik na kliniki Kepler tukaj v Linzu, rekel, zakaj ne bi tega poskusili tudi pri MS, saj bi moralo delovati na enak način.

Za naslednjo klinično študijo smo imeli prvih 5 oseb z MS. Pri vseh petih osebah se je stanje takoj izboljšalo, kar je vedno dober pokazatelj, in potem smo morali v skupinski študiji le še dokazati, da to velja praktično za vsakogar. In pri MS dejansko deluje celo bolje kot pri možganski kapi, tako da se osebam z MS stanje še bolj izboljša. To je mogoče razložiti z dejstvom, da so spremembe v možganih preprosto veliko manjše kot pri večini oseb po možganski kapi, kjer so prizadeta res velika območja.

Pri MS je tako, da včasih na sliki magnetne resonance sploh ni jasno vidno, kje ležijo lezije. Zaradi tega se lahko zdravi nevroni lažje izognejo poškodovanim nevronom in okrepijo gibanje. Pri MS je bil še izziv, da je MS obojestranska. To pomeni, da sta prizadeti obe strani telesa, medtem ko je pri možganski kapi prizadeta le ena stran telesa. To smo rešili tako, da pri osebah z MS izvajamo terapijo tako, da na eni terapevtski seansi izvajamo terapijo leva noga-desna roka, na drugi seansi pa to zamenjamo, torej desna noga-leva roka. Na ta način lahko dejansko aktiviramo vse štiri ude.

Pri osebah z MS je bilo impresivno to, da smo pričakovali izboljšanje motorike in zmanjšanje spastičnosti, saj smo pri bolnikih po možganski kapi preprosto vedeli, da to pomaga. Toda navdušujoče je pravzaprav bilo, da se je zmanjšala utrujenost, izboljšal se je nadzor nad mehurjem. In to sta dve zelo pomembni točki, saj preprosto pomenita veliko razliko v vsakdanjem življenju.

[00:25:46] Nele Handwerker: Da, absolutno. Zdaj moram iz radovednosti še enkrat vprašati – nadzor nad mehurjem se verjetno izboljša, če delamo terapijo nog. Ali je torej tudi pri osebah z MS tako, da stimulirate samo roke?

[00:26:00] Christoph Guger: Tega do sedaj nismo poskusili, ker smo želeli zdraviti vse štiri ude. Seveda bi to lahko raziskali v naslednji klinični študiji. Vendar smo se zdaj osredotočili na nadaljnje terapije in ta klinična študija trenutno poteka. Ta naj bi odgovorila na vprašanje, kaj se dejansko zgodi, če terapijo izvedem 60-krat in ne 30-krat. Kako zelo se bo izboljšalo stanje potem? Od pacientov po možganski kapi vemo, da so rezultati fantastični. Imamo paciente, ki so k nam prišli šest mesecev po možganski kapi, in pri njih se je fina motorika bistveno izboljšala. To merimo tako, da morajo vstaviti majhne zatiče v devet luknjic in jih vzeti tudi iz luknjic. Pri tem merimo, koliko časa potrebujejo za to. In po 25 terapijah so že veliko boljši, vendar se še vedno izboljšujejo.

In če kasneje dodamo še 25 terapij, se jim stanje še izboljšuje. Imeli smo že nekaj pacientov, katerih motorične sposobnosti so se izboljšale do točke kot pred možgansko kapjo. Brez testa torej ne bi mogli ugotoviti, da je bila roka kdaj koli kakor koli prizadeta. S temi finimi testi jo lahko prepoznamo, saj lahko natančno kvantificiramo, ali se nekaj izboljšuje in koliko se izboljšuje. Enako je tudi pri bolnikih z MS, ki se bistveno izboljšajo.

Uporabniška izkušnja in razpoložljivost terapij recoveriX

Kakšne kratkoročne in dolgoročne izboljšave so dosegle osebe z MS z nevrorehabilitacijo recoveriX in kako to vpliva na njihovo vsakdanje življenje?

[00:27:29] Nele Handwerker: Ja, mislim, da nas večina pozna te teste. Tudi sama jih redno izvajam. To hojo 25 korakov in test 9 zatičev, pri katerem moram vstaviti majhne palčke v devet luknjic in jih potem vzeti iz luknjic, tako z levo in desno roko. Toda samo zelo na kratko: nekdo, ki je močno oslabljen, po 30 ali 25 terapijah verjetno ne bo več tako zdrav. Verjetno se vedno izhaja iz stanja osebe z MS, v kateri je trenutno. Izboljša se lahko za določen odstotek, do določene točke, na primer da hodi trikrat hitreje. Ne želim vzbujati lažnih pričakovanj.

[00:28:07] Christoph Guger: Ne, ni tako. Zato smo tudi izvedli skupinske študije. V povprečju točno vemo, za koliko se pacient izboljša. Obstajajo različni rezultati, torej kolikoo več lahko prehodi, za koliko hitreje hodi. Pri terapiji nog, na primer, naši pacienti po opravljeni terapiji hodijo za 0,19 metra na sekundo hitreje. To si je nekoliko težko predstavljati. Toda če želite registrirati medicinski pripomoček v Evropi, morate opraviti klinično oceno.

Tako smo preučili vse druge obstoječe možnosti rehabilitacije in najučinkovitejša druga naprava doseže 0,11 metra na sekundo. Mi pa dosežemo 0,19 metra na sekundo in sistem recoveriX je preprosto veliko lažji za uporabo. Pacient sedi na stolu, izvaja terapijo in terapevt lahko hkrati obravnava več pacientov. Torej je veliko lažje in dejansko dosežemo veliko večje rezultate kot katera koli druga tehnologija. Ko hodite normalno, prehodite približno en meter na sekundo. Mi dosežemo izboljšanje 0,19, zato si lahko približno predstavljate, koliko hitreje hodite. Večja kot je okvara, bolj opazite, kako hitro hodite.

Že zdaj imamo bolnike, ki hodijo trikrat hitreje. Na voljo je tudi test “Vstani in pojdi”, pri katerem je treba vstati, hoditi, narediti krog, spet hoditi nazaj in sesti. In nekateri pacienti potem hodijo trikrat hitreje, tako da namesto v eni minuti prehodijo isto razdaljo v 20 sekundah. In to res zelo pomaga v vsakdanjem življenju. Imeli smo tudi paciente, ki so začeli s terapijami na invalidskem vozičku in preprosto niso mogli hoditi. Zdaj govorim o bolnikih po možganski kapi. Pri osebah z MS pa nismo imeli nobenega, ki bi bil tako močno prizadet, ker je bilo to naše merilo za klinično študijo, da so lahko bolniki prehodili samo deset metrov, da bi lahko merili izboljšanje.

Imeli smo pacienta po možganski kapi, ki ni hodil, bil je na invalidskem vozičku in tudi ni več komuniciral. Torej, ko si ga nagovoril, se ni odzval. Po 53. terapiji je naredil prve tri korake, po 100. terapiji je prišel iz našega parkirišča v terapevtski center in nazaj brez invalidskega vozička. In najboljše je bilo, da je spet normalno komuniciral, preprosto se je vrnil in se znova zaljubil v svojo ženo. Spet sta se šalila. Na začetku smo se spraševali, kaj naj naredimo? In na koncu je hodil in se pogovarjal, res super.

[00:30:58] Nele Handwerker: Čudovito. Očitno je bil motiviran, čeprav mu tega ni bilo videti. Večkrat ste že poudarili, kako pomembno je, da pri tem sodeluješ. To je vsekakor čudovita zgodba. Zdaj ste rekli, da dosežeš kmau po terapiji uspeh X, dolgoročno izboljšanje pa je videti še boljše, preprosto zato, ker si lahko spet bolj aktiven. To se pri rehabilitaciji redko zgodi.

[00:31:30] Christoph Guger: Če prejmeš proti spastičnosti botolin, se ti stanje izboljša za tri mesece, in potem ga moraš ponovno prejeti. Pri recoveriX imamo nekaj pacientov, ki botolina preprosto nikoli več niso potrebovali, ker je spastičnost izginila ali pa bolečine in krči niso bili več tako močni, da bi ga še potrebovali. To je seveda zelo smiselno. Kar se tiče izboljšanje je tako, da se bodisi začne takoj in se nadaljuje. Lahko je veliko že na samem začetku. Lahko pa se nekaj časa ne zgodi nič, potem pa se naenkrat začne.

Imeli smo na primer pacienta, ki je po prvih sedmih terapijah pomislil, da samo zapravlja čas, da to ne prinaša nič in da bi lahko ta čas raje sedel na kavici. Na osmi terapiji pa je naenkrat spastičnost v nogi popustila in jo je spet lahko premikal. Prvič po več letih. To je bil torej zelo kratek trenutek, ko je spastičnost popustila in so se mu vrnile motorične sposobnosti. Takšna izboljšanja vidimo zelo pogosto. Nenadoma se nekaj premakne.

Test “Vstani in pojdi” pred in po 30. terapiji recoveriX pri osebi z MS

Kako dostopen je recoveriX za bolnike z MS? Kje lahko najdete ponudnike te vrste nevrorehabilitacije? In ali obstajajo posebne zahteve?

[00:32:53] Christoph Guger: Trenutno smo prisotni v 18 državah. To so seveda Švica, Nemčija, Avstrija, pa tudi Južna Koreja in Honolulu. Število držav se pravzaprav vsak teden povečuje. V Avstriji, na primer, sodelujemo s fizioterapevtko, ki je že ustanovila centre recoveriX na Dunaju, v Gradcu, Linzu, Celovcu, Schladmingu in Innsbrucku ter bo skupaj s partnerjem v Waidhofnu an der Ypps dejansko pokrila celotno Avstrijo. Navsezadnje želimo zagotoviti, da se nikomur ne bo treba na terapijo voziti več kot 30 minut, saj gre seveda za logistični napor. Trenutno se nekateri ljudje vozijo dve ali tri ure, da pridejo na terapijo.

[00:34:09] Nele Handwerker: Super. Ali obstaja naslov ali elektronska pošta, kamor se lahko ljudje obrnejo in vprašajo, kje je najbližji ponudnik terapij recoveriX, in tako vedno dobijo najnovejše informacije, ne glede na to, kdaj poslušajo ali berejo to epizodo?

[00:34:31] Christoph Guger: Torej, najbolje je, da obiščete spletno stran recoveriX.com. Tam so navedeni vsi franšizni partnerji in centri recoveriX. Preprosto vnesete svoj naslov v Google zemljevid in prikaže se vam najbližji center recoveriX. Seveda imamo tudi novice, kjer obveščamo o odprtju novega centra. Na novice se lahko preprosto prijavite.

Seveda bi radi imeli naše storitve tudi v rehabilitacijskih klinikah in bolnišnicah. Tako se lahko preprosto napotite na običajno rehabilitacijo. V Avstriji je na primer tak center v Bad Hallu, kamor pacient pride za mesec dni in se tam zdravi. Prednost tega je tudi v tem, da stroške krije zavarovanje. Pri drugih franšiznih partnerjih so terapije samoplačniške. V Avstriji pa zdravstvena zavarovalnica že krije velik del stroškov.

V Švici bo kmalu začel delovati center v Zürichu, ki bo pokrival celotno nemško govoreče področje Švice. V Nemčiji že imamo centre, na primer v Lindauu, Leipzigu, Passauu in Freiburgu. Februarja se bodo odprli centri v Münchnu na dveh lokacijah, v Frankfurtu in Hamburgu. V dveh letih bomo imeli v Nemčiji približno 50 centrov.

Koliko stanejo terapije recoveriX in ali je mogoče dobiti delno ali celotno povračilo stroškov s strani zdravstvenega zavarovanja?

[00:35:44] Christoph Guger: To je odvisno od države. Na primer na Finskem se povrne 80 evrov na terapijo, v Avstriji pa 48 evrov na terapijo. Stroški se nekoliko razlikujejo glede na državo. V nemško govorečih državah, torej v Nemčiji in Avstriji, stane ena terapija približno 130 evrov. V Avstriji se povrne 48 evrov, preostanek pa se lahko naknadno odšteje od davka. Tako na koncu ne rabite sami plačati veliko. Veliko bolj pomembno pa je, da obstaja možnost, da se preprosto izboljšate. Ko pacienti pridejo k nam, denar ni glavna težava. Bolj jih zanima, kdaj bodo dobili svoj termin za terapije recoveriX

[00:36:31] Nele Handwerker: Rekli ste, da se lahko terapijo recoveriX opravlja tudi kot del rehabilitacije. Če sem v zdravilišču en mesec, ali izvedem tudi 25 oziroma 3o terapij? Jih opravljam pogosteje? Ali pa bom opravila manj terapij?

[00:36:44] Christoph Guger: Običajno imate na koncu manj terapij. Rehabilitacijski centri izvajajo eno terapijo na dan, vendar delajo le od ponedeljka do petka. In če sem tam en mesec, naredim približno 20 terapij. Seveda je odvisno tudi od tega, kako hitro začnejo, saj paciente pogosto na začetku pregledajo, nato pa sestavijo načrt terapije. Vendar lahko pričakujete približno od 15 do 20 terapij. Iz skupinske študije pa že vemo, da je nujno izvesti teh 25 terapij pri možganski kapi in 30 terapij pri MS. Imamo že paciente, ki se po 10 ali 20 terapijah niso opazno izboljšali. Po 25 ali 30 terapijah pa se skoraj vsak izboljša. Torej, morate opraviti določeno število ponovitev, da bi dosegli uspeh. Izboljšanje je lahko zelo veliko, lahko le malo, v povprečju pa pacienti dosežejo precejšnje izboljšave.

[00:37:51] Nele Handwerker: V redu. Torej, če bi imela možnost, da to storim kot del rehabilitacije, potem bi bilo povsem smiselno poskrbeti, da bi po tem nadaljevala z usposabljanjem pri lokalnem ponudniku zunaj rehabilitacijskega centra, da bi lahko imela 30 terapij, je tako?

[00:38:10] Christoph Guger: Točno tako, to je tisto, kar priporočamo in to je naš konči cilj, da bi v bolnišnicah in rehabilitacijskih centrih bili na voljo terapije recoveriX. Tako bi lahko začeli s terapijo že v akutni ali sub-akutni fazi, kasneje pa lahko obiskujete centre recoveriX ambulantno. Prednost tega je, da se lahko po terapiji vrnete domov in normalno živite, namesto da bi bili ves mesec nekje, od koder ne morete oditi. Zato je kombinacija smiselna. Opazili smo tudi, da se izboljšave ne ustavijo po 25 ali 30 terapijah, ampak lahko tudi po tem še dosežemo izboljanje. Imeli smo pacienta, ki je opravil 100 terapij, začel je zelo slabo, in kot sem prej omenil, je a koncu govoril in hodil.

[00:39:00] Nele Handwerker: In očitno je dosegel boljšo kakovost življenja, ker je lahko spet komuniciral z ženo. Vprašanje kakovosti življenja je res pomembno.

Prihodnost terapij recoveriX

Ali načrtujete nadaljnji razvoj programa recoveriX ali drugih nevrorehabilitacijskih programov za bolnike z MS?

[00:39:29] Christoph Guger: Ja, tehnično gledano pridobivamo dovoljenja v različnih državah. Tako smo prisotni v Kanadi, Avstraliji, na Novi Zelandiji, kmalu bomo tudi na Kitajskem in Japonskem, v ZDA in tako naprej, po vsej Evropi in v Izraelu, kjer smo že dolgo. Geografsko se torej širimo. In seveda je MS (multipla skleroza) prisotna skoraj v vsaki državi na svetu, zanimivo pa je, da je v Hongkongu ni, ali pa k sreči ne. Tehnično gledano poskušamo to uporabiti tudi za druge bolezni, na primer za Parkinsonovo bolezen. Zdaj smo že imeli prve paciente in tudi pri njih se je stanje izboljšalo. Naša prva pacientka, na primer, je na testu »Vstani in pojdi«, ki je indikator za fino in grobo motoriko, koordinacijo gibov in ravnotežje, hodila kar dvakrat hitreje, kar kaže na izboljšanje. Trenutno izvajamo klinično študijo na tem področju.

Zaradi utrujenosti smo povabili tudi paciente z dolgotrajnim Covidom. Tudi pri pacientih z dolgotrajnim Covidom, ki so bili pri nas, se je utrujenost opazno izboljšala. Vendar nam še manjka skupinska študija. To so samo posamezni pacienti, ki so bili do sedaj pri nas. Nato smo v terapijo recoveriX vključili tudi nekaj ljudi z nepopolno paraplegijo. Naš prvi pacient je po 25 terapijah recoveriX opravil test »Vstani in pojdi« več kot dvakrat hitreje.

Torej, načeloma lahko izvedemo klinične študije za zelo različne nevrološke bolezni. Težava je le, da je vsaka klinična študija zelo zahtevna in dolgotrajna. Pokazalo se je, da deluje pri zelo različnih okvarah v možganih. In kot vidimo, tudi v hrbtenici, torej pri nepopolni paraplegiji, kjer lezija ni v možganih, ampak nižje. Tam bi mehanizem lahko deloval tako, da se možgani preorganizirajo preko nevroplastičnosti, tako da možgani preprosto bolje uporabijo poti, ki so še vedno prisotne v hrbtenjači, da lahko pacient bolje hodi.

[00:41:47] Nele Handwerker: Res zanimivo.

Zaključek

Kje lahko poslušalci najdejo dodatne informacije o nevrorehabilitaciji/terapijah recoveriX?

[00:42:00] Christoph Guger: Na spletni strani www.recoveriX.com (www.recoverix.si) lahko najdete rezultate kliničnih študij za možgansko kap in multiplo sklerozo. Tam lahko preberete, vse je seveda tudi natančno opisano v znanstvenih publikacijah, kaj se je izboljšalo, koliko se je izboljšalo in kako deluje. Imamo tudi publikacijo v Frontiers for Kids. To je v bistvu znanstvena publikacija, napisana za otroke, ki jo lahko celo daste otrokom, saj jo pregledujejo tudi otroci. To je zelo zanimivo. In ta članek se bere veliko lažje kot znanstveno delo. Tako hitro razumete, kako recoveriX dejansko deluje in kaj počne.

Imamo tudi veliko videoposnetkov na spletu. To so najprej intervjuji s pacienti, kjer pacienti preprosto poročajo, kaj se je izboljšalo. Zelo zanimivo je poslušati, ker potem lahko malo ocenite, ali imate morda podobno okvaro in ali bi to lahko koristilo tudi vam. Potem imamo na spletu veliko videoposnetkov pred in po terapijah, kjer lahko v videu primerjate, kako je pacient hodil prej in kako hodi potem, in tam enostavno vidite, kaj se je izboljšalo.

To je tudi vedno odločilno za pacienta, za družino ter zdravnike, da vidijo tak videoposnetek, ker vsi ti testihoje, fine in gorbe motorike, tudi če so dvakrat hitrejši, si ne morete prav dobro predstavljati, kaj to pomeni v vsakdanjem življenju. Z videoposnetki enostavno jasno vidite, kaj pacienti počnejo.

[00:43:38] Nele Handwerker: Čudovito. Najlepša hvala vam za razvoj in vaši ekipi, s katero seveda delate, zveni kot res odlična stvar. Najlepša hvala, da ste bili moj gost in želim vam še veliko uspeha, da bi koristilo čim več pacientom in pacientkam. Verjetno je primerno za vse vrste bolezni, kjer je potrebna in se lahko izboljša nevroplastičnost. Pri MS ali možganski kapi se to še zdaleč ne konča. Zelo zanimivo. Najlepša hvala, lep pozdrav v Avstrijo.

[00:44:17] Christoph Guger: Hvala za povabilo. Nasvidenje.

Originalen intervju si lahko preberete TUKAJ.