TV SLO 1 – Oddaja Dobro jutro, rubrika Svetujemo
Andrej Geržina in Katja Treer
7. 12 2023

Gost rubrike Svetujemo je izr. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med. Danes se bomo posvetili delovanju možganov in izvedeli, kaj se zgodi, ko človek doživi možgansko kap, zboli za multiplo sklerozo ter zakaj se pojavi demenca.

»Možgani predstavljajo uganko, ne vemo točno, kaj se dogaja v njih. Tudi za eksperte predstavljajo uganko. Glavni razlog za to je, ker je v možganih tako absurdno veliko število celic – živčnih celic in tudi opornih celic. Zadnje ocene so, da je v človeških možganih okrog 100 milijard živčnih celiz oz. nevronov in do pred 20-30 leti se je mislilo, da je še enkrat do 10-krat toliko opornih celic. Zadnje raziskave kažejo, da je teh samo še en krat toliko, torej sto in sto milijard. Zgodba pa se tukaj šele začne. Vsaka od živčnih celic v možganih, tako se ocenjuje, v povprečju tvori stike, imenovane sinapse še s približno 1000 drugimi živčnimi celicami. Tako iz 100 milijard pridemo na sto bilijonov možnih povezav. Vse te celice ne komunicirajo ves čas na enak način z vsemi drugimi. Torej se tekom različnih normalnih in patoloških aktivnosti pojavljajo izredno kompleksni vzorci.« izr. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med.

Za ogled prispevka na TV SLO 1 kliknite TUKAJ

Aleš Erjavec je z nami delil zgodbo o okrevanju po možganski kapi. Možgansko kap je doživel pred 4 leti, po njej se je odločil za aktivno rehabilitacijo, o svoji poti do okrevanja pa piše tudi knjige.

»2019 sem bil v lokalu in kar naenkrat nisem mogel več govoriti. Rešilci so prišli zelo hitro, pri zavesti sem bil, dokler me niso dali v helikopter. Takrat sem začel ugašati in se ne spomnim, dokler nisem v UKC-ju odprl oči in mi je medicinska sestra povedala, da sem bil operiran na glavi. Potem se je začelo počasno dojemanje, da ne morem več hoditi, da ne morem uporabljati leve roke – ni bilo lahko. Sem zelo napredoval. Napisal bom več knjig, kako ravnati s pacienti po možganski kapi, vaje in ena moja zadeva, ki je rehabilitacija z avtobusom. Na zadnjo rehabilitacijo sem se vozil z avtobusom in sem ugotovil, da je to odličen način, kako spoznati gibanje lastnega telesa.« Aleš Erjavec

Za ogled prispevka na TV SLO 1 kliknite TUKAJ

»Nikoli ni čas, da bi obupali in se prepustili bolezni. Nevroplastičnost ima eno svojo močno temno stran, to je, da če prizadeto stran pustimo takšno, kot je, se bo zdrava neprizadeta stran zelo, zelo okrepila in delno tudi aktivno zavrla prizadeto stran, ker jo moti. Zato je fino, da se čimprej že od začetka poskusi neprizadete povezave ohraniti oz. jih ojačevati. Za to obstaja veliko tehničnih rešitev: lahko se poskusi z magnetno stimulacijo preko lobanje, lahko se poskusi z metodami, ki jih klasificiramo v družino vmesnika med strojem in možgani oz. možgani in strojem oz. računalnikom, kjer se aktivnost v možganih beleži in se potem v primeru, da se je v tistem prizadetem področju pojavila aktivnost, to aktivnost na najrazličnejše našine ojačuje – ali po vidni poti, ali preko določene stimulacije na perifernih živcih, ali s stimulacijo samega giba. Da se že v prvih tednih ali mesecih, ko je ta plastičnost najbolj izrazita, te povezave poskušajo ohraniti oz. ojačati.« izr. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med.

Kaj lahko pričakujejo pacienti, kako dobro se lahko pozdravijo?

izr. prof. dr. Andraž Stožer, dr. med.: »Ti koraki naprej so zelo, zelo majhni. Prav je, da se to pacientom jasno pove, da če bo ta korak naprej 2 mm namesto 1 mm, jim bo to dalo dodatno motivacijo.«

Aleš Erjavec: »Naj se trudijo. Napredki so zelo mili-mili-milimetrski na letni ravni. Marsikdo si misli, da če bo veliko delal, bo čez 14 dni že videl velik rezultat. Moram realno povedati, da lahko šele po 4 letih rečem, da so rezultati in to vedno boljši. Naj se vsi trudijo. Tudi jaz sem bil na vozičku eno leto in vem, kakšen občutek je, ker nimaš upanja, da se bo zadeva spremenila, da bi sam lahko hodil, sam vozil avto. Ampak se da, ampak z zelo, zelo majhnimi koraki in z veliko voljo.«

Za ogled prispevka na TV SLO 1 kliknite TUKAJ