Simona Šolinič, Celovitejši pristop
Revolucionalna terapija po možganski kapi
Novi tednik, št. 38, 22. september 2022
https://www.novitednik.si

Celovitejši pristop
Revolucionalna terapija po možganski kapi

Oktobra bomo obeležili svetovni dan preprecevanja možganske kapi. V Sloveniji jo letno doživi vec kot 4 tisoč posameznikov, približno 2.100 jih umre. Delež mož ganske kapi predstavlja 10 odstotkov vseh smrti, v Sloveniji pa je na tretjem mestu glede na vzrok smrti. Po možganski kapi je tretjina ljudi odvisna od tuje pomoči in so trajno onesposobljeni. Samo tretjina jih lahko živi samostojno.

Nekateri bolniki se po možganski kapi soocajo z dolgoročnimi posledicnimi poškodbami, kot so omejeno gibanje rok ali nog, slepota, motnje govora in podobno. Zaradi staranja prebivalstva se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsakih pet let podvoji.

Nov način pomoči

V Mariboru so pred časom uvedli nov način rehabilitacije po možganski kapi, ki pomaga izboljšati gibalne okvare zgornjih in spodnjih okončin. Tudi 10, 20 ali 30 let po možganski kapi je napredek klinično dokazan. Gre za sistem RecoveriX, ki omogoča celovitejši pristop pri terapevtski obravnavi bolnikov. Deluje kot orodje za rehabilitacijo na osnovi računalniškega sistema s ciljem obnovitve gibanja zgornjih in spodnjih udov oziroma hemipareze. Bolnik potrebuje 25 terapevtskih obravnav, od katerih vsaka traja 50 minut. S »treniranjem možganov« je mogoče bistveno izboljšati grobo motoriko, fino motoriko, lokomotorni sistem, hojo, tremor, spastičnost, občutljivost, spomin in zbranost – ne glede na starost bolnikov ali čas trajanja gibalnih omejitev oziroma koliko časa je preteklo od možganske kapi.

Bodo širili?

Zaenkrat gre za terapije, ki so samoplačniške, vendar strokovnjaki, ki pri njih sodelujejo, menijo, da kažejo pozitivne rezultate in da bi bilo te terapije smiselno uvesti tudi v javno zdravstvo.
»Možganska kap velikokrat prizadene popolno gibanje, vendar ne onemogoči razmišljanja o izvedbi nekega giba. Sistem RecoveriX meri možgansko dejavnost skozi razmišljanje o gibu, poda povratno informacijo in omogoči izvedbo dejanskega giba pri človeku, kar pomaga bolniku ponovno pridobiti izgubljene motorične funkcije zgornjega in spodnjega uda,« pravi Tatjana Horvat, mag. fizioterapije, ki sodeluje pri terapijah. Dodaja, da so terapije primerne tudi za bolnike z multiplo sklerozo in za bolnike s poškodbami možganov zaradi drugih nevroloških boleznih.
»Sistem RecoveriX v obliki vmesnika možgani-računalnik združuje tri zelo uveljavljene nevrofi ziološke in fizioterapevtske koncepte, to so motorična predstava, navidezna resničnost in funkcionalna električna stimulacija. Nastane smiselna biološka povratna zanka, ki krepi plastičnost možganov oziroma njihovo sposobnost, da se po bolezni ali poškodbi funkcije nauči preostali zdravi del možganov,« dodaja znanstveni svetovalec dr. Andraž Stožer.

Zaenkrat so terapije samo v Mariboru, izvajalci pa si želijo, da bi kmalu ponudili še možnost terapij v Ljubljani in na Primorskem. Kot pravijo, je cilj, da bolnik nima več kot 30 minut vožnje do kraja, kjer izvajajo terapije. Zaenkrat končujejo terapije s prvimi bolniki, v procesu pa jih je več. »Ves čas bolnike spremljamo s posebnimi testiranji, s katerimi spremljamo napredek,« pravi Horvatova.

Terapija RecoveriX tako omogoča nov pristop v rehabilitaciji po možganski kapi, saj temelji na odčitavanju, oceni in spremljanju dejavnosti možganskih valov (EEG) ter na podlagi tega vodi bolnika in terapevta do optimalnih rezultatov nevrorehabilitacije.
»Možganska kap me je prizadela leta 2017. V petih letih po njej sem opažala, da je moja roka vedno bolj zakrčena, da so prsti vedno bolj stisnjeni in da je hoja upočasnjena, precej okorna. Odločila sem se za terapije RecoveriX. Po 12 terapijah z velikim veseljem opažam, da je moja leva roka bolj sproščena. Kar je še posebej spodbudno, je to, da tudi sosedje opažajo napredek pri hoji,« pravi Lidija Topolovec. Da mu terapija pomaga, dodaja tudi V. S., ki sicer želi ostati anonimen: »Imam poškodbo možganov zaradi nesreče, ki se mi je zgodila leta 1995. Na terapije zelo rad prihajam in ni mi naporno. Največ sprememb opažam v sproščenosti roke. Po 12 terapiji je že prišlo do aktivnega odziva v desnem zapestju, kar je presenetilo tudi moje terapevte. Sem pa bil pozoren na pomen razgibavanja v domačem okolju, kar še izboljša rezultate v kombinacij s terapijami RecoveriX.«

Simona Šolinič, Novi tednik Celje