Akutna možganska kap XVI, 1. december 2023
DogodkiPoročilo s tradicionalnega, tokrat 16. strokovnega srečanja Akutna možganska kap XVI, Ljubljana, 1. december 2023
Možganska kap ostaja kljub napredku v primarni in sekundarni preventivi in akutnem zdravljenju drugi najpogostejši vzrok smrti, tretji najpogostejši vzrok invalidnosti po svetu in prvi vzrok onesposobljenosti med nevrološkimi boleznimi. Umrljivost je odvisna zlasti od kakovosti zdravstvene oskrbe. V Sloveniji smo do pandemije covida-19 opažali nižanje incidenčne stopnje možganske kapi, vendar brez pomembnega znižanja stopnje umrljivosti. Študije so pokazale, da lahko različni sistemi zdravstvenega varstva prispevajo k neenakostim v zdravju z zagotavljanjem različnega dostopa do zdravstvene oskrbe.
Tudi letos smo lahko spet osebno komunicirali, razpravljali, se rokovali, objeli, smejali, delili medsebojne vtise, čustva in vse, kar je človeško. Dobri in učinkoviti odnosi med ljudmi brez uspešne komunikacije niso mogoči. Biti osebni, biti človeški je zagotovilo za zdrav odnos med ljudmi, ki je nalezljiv, in ni treba čakati, da se ga nalezemo od drugih. Bodimo raje nosilci sami.
REHABILITACIJA HOJE PRI MULTIPLI SKLEROZI Z VMESNIKOM MOŽGANI- RAČUNALNIK
Sebastian Sieghartsleitner, Marc Sebastián-Romagosa, Woosang Cho, Rupert Ortner, Christoph Guger
Sebastian Sieghartsleitner je študiral medicinsko inženirstvo na Univerzi uporabnih znanosti v Zgornji Avstriji. Njegova diplomska in magistrska naloga sta se nanašali na področje BCI za rehabilitacijo po možganski kapi. Trenutno je doktorski študent pri podjetju g.tec medical engineering GmbH v sodelovanju z Inštitutom za računalniško zaznavanje na Univerzi Johannesa Keplerja v Linzu v Avstriji. Njegova doktorska disertacija obravnava značilnosti in metode za invazivne in neinvazivne možgansko-računalniške vmesnike.
POVZETEK
Ozadje in cilji
Multipla skleroza (MS) je kronična nevrodegenerativna bolezen, pri kateri imunski sistem napade zdrave živce. Osebe z MS (PwMS) pogosto občutijo bolečine, utrujenost, kognitivne motnje in zmanjšano mobilnost. Multipla skleroza je še vedno neozdravljiva, zdravljenje pa lahko v najboljšem primeru upočasni napredovanje bolezni in ublaži nekatere simptome. V tej študiji se sistem vmesnik računalnik-možgani (BCI – Brain-Computer Interfaces) (recoveriX, ki ga je razvilo podjetje g.tec medical engineering GmbH) uporablja za urjenje funkcionalnosti PwMS z zmanjšanjem utrujenosti ter izboljšanjem sposobnosti hoje in vzdržljivosti.
Metode
V to študijo je bilo vključenih šest PwMS. Vsi so opravili 30 seans s sistemom recoveriX. Sistem BCI je temeljil na motoričnih predstavah (MI) o dorzifleksiji paretičnega gležnja in dorzifleksiji zdravega zapestja s funkcionalno električno stimulacijo (FES) in povratnimi informacijami avatarja. Izvedene so bile ocene za oceno sprememb pred terapijo in po njej. Uporabljene so bile naslednje funkcionalne lestvice: 6-minutni test hoje (6MWT), lestvica vpliva multiple skleroze (MSIS-29), spremenjena lestvica vpliva utrujenosti (MFIS) in test “Vstani in pojdi” (TUG).
Rezultati
Rezultati kažejo, da so bolniki na testu 6MWT povečali svojo vzdržljivost za 55,42 m [39,9–73,6]. Temu funkcionalnemu izboljšanju je sledilo izboljšanje koordinacije in sposobnosti hoje pri testu TUG za –2,13 s [–3,19 do –1,81]. Bolniki so poročali tudi o izboljšanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, ocenjenih z MSIS-29, za –5 točk [–11,25 do –2,5] in zmanjšanju utrujenosti, ocenjene z MFIS, za –8,5 točke [–10,75 do –5,5].
Zaključki
Tehnologija BCI je bila prvič uporabljena za zdravljenje PwMS. Ti predhodni rezultati dokazujejo varnost in učinkovitost zdravljenja. PwMS so izboljšali vzdržljivost in koordinacijo ter zmanjšali vpliv MS na dejavnosti vsakdanjega življenja, so pa ti rezultati pridobljeni od samo šestih PwMS, zato avtorji menijo, da je treba ta pristop dodatno potrditi v večjih študijah, ki vključujejo več bolnikov.
LITERATURA
1. Fernando L, Alonso N, Gomez-Gil J. Brain Computer Interfaces, a Review. Sensors (Basel). 2012; 12(2): 1211–79.
“Pred več kot 20 leti sem ob neki priliki dejala: »Vsaka možganska žila bo nekoč dobila svoj kateter«” (B. Žvan).
